Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je pojasnila, da so na vladni strani kljub temu, da bodo zaradi dviga minimalne plače in razbremenitve regresa davkov in prispevkov vsi javni uslužbenci dobili bistveno višji regres kot lani, za javne uslužbence, katerih plače ne presegajo minimalne plače, predlagala še nekoliko višji regres.

Ti javni uslužbenci bi dobili 1050 evrov regresa, pri čemer je Ramšak Peščeva pojasnila, da je vladna pogajalska skupina ta predlog danes dala pogojno, saj mandata zanj ni imela. Je pa to po njenih besedah njihov zadnji predlog, ki bo veljal v primeru, da bo v četrtek na vladi dobil potrditev.

Sindikati so po njenih besedah predlagali, da vladi predstavijo tudi njihov zadnji predlog. Medtem ko bi po vladnem predlogu vsi ostali javni uslužbenci dobili regres v višini minimalne plače (886,63 evra), bi bil zanje po sindikalnem predlogu regres določen pri 900 evrih. Za tiste, katerih plače ne presegajo minimalne plače, pa sindikalna stran predlaga regres v višini 1100 evrov.

"To v prvi oceni finančnih posledic pomeni približno 2,65 milijona evrov višji strošek regresa, kot ga predlaga vlada," je še pojasnila državna sekretarka, ki pričakuje, da bodo pogajanja o regresu sklenili v četrtek.

Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ocenil, da so danes prišli do "pomembnega zbližanja". Poudaril je, da bi ob sedanji visoki gospodarski rasti država tistim z minimalno plačo lahko namenila toliko, kot predlagajo, saj so bili prav ti javni uslužbenci tisti, ki so se v času krize najbolj odrekali oziroma jih je zniževanje plač najbolj prizadelo.

Sicer pa gre tudi pri ostalih po njegovih besedah za minimalne razlike. "Mi je celo nerodno reči, da pravzaprav zahtevamo 14 evrov več, kot ponuja vlada, kar se mi zdi, da nikakor ne bi smelo biti predmet spora," je dejal in dodal, da to vsaj v makroekonomskem smislu ne pomeni popolnoma nič.