V Sloveniji je lani z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 12 odstotkov ali 243.000 ljudi, navaja statistični urad. 

"Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je v Sloveniji v letu 2019 znašal 8.440 evrov, mesečni pa 703 evrov. To pomeni, da so bile osebe, katerih neto razpoložljivi dohodek na ekvivalentno odraslo osebo na mesec je bil nižji od 703 evrov, izpostavljene tveganju revščine oz. so morale preživeti mesec z dohodkom, ki je bil nižji od tega zneska," navajajo v svojem poročilu.

V Sloveniji pod pragom tveganja revščine vsak osmi prebivalec, tveganju socialne izključenosti pa je izpostavljen vsak sedmi prebivalec Slovenije 

Socialna izključenost je širši pojav od revščine, navajajo v Sursu. Ta namreč lahko doleti tudi tiste, ki so resno materialno prikrajšani ali živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Lani je bil tveganju socialne izključenosti izpostavljen vsak sedmi prebivalec naše države. "Vsem trem oblikam socialne izključenosti (tj. tveganju revščine, resni materialni prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti) je bilo v letu 2019 izpostavljenih približno 10.000 oseb," so poudarili in dodali, da podatki za daljše obdobje kažejo, da stopnja tveganja socialne izključenosti v Sloveniji počasi upada. V zadnjih enajstih letih se je znižala z 18,5 na 14,4 odstotka. 

V Sloveniji je porazdelitev dohodka neenakomerna 

Lani je imelo 20 odstotkov oseb z najvišjimi dohodki v Sloveniji 3,4-krat višje dohodke od 20 odstotkov oseb z najnižjimi dohodki. 

Koga ogroža revščina?

Glede na spol in starost v Sursu pravijo, da so bile lani najbolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, ženske (13 odstotkov), predvsem tiste, ki so bile starejše od 65 let (23 odstotkov). S starostjo oseb se ta številka še viša. Stopnja tveganja revščine med ženskami, starejšimi od 75 let, je namreč po zadnjih podatkih 28,1-odstotna). 

Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska (38 odstotkov oseb pod pragom revščine), še posebno ženske (41,1 odstotka). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki pa so bile v najslabšem položaju osebe v enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (26,1 odstotka). Glede na status aktivnosti so bili po pričakovanjih v najslabšem položaju delovno neaktivni (21,3 odstotka), med temi pa predvsem brezposelni (43,6 odstotka).