Letošnji proračunski prihodki Savdske Arabije so ocenjeni na 162 milijard dolarjev, kar je 15 odstotkov manj od napovedi in 42 odstotkov manj od izplena v lanskem letu, odhodki pa v višini 260 milijard dolarjev.

Gre za najvišji proračunski primanjkljaj v zgodovini Savdske Arabije, čeprav ni tako visok, kot so nekateri pričakovali. Mednarodni denarni sklad (IMF) ga je denimo napovedal za okoli 130 milijard dolarjev, višje od 100 milijard dolarjev pa so bile tudi nekatere druge ocene.

Glavni razlog za tolikšen proračunski primanjkljaj je strm padec cen nafte, ki so se od sredine lanskega leta znižale za več kot 60 odstotkov in se gibljejo pod 40 dolarji za 159-litrski sod. Prihodki od prodaje nafte v Savdski Arabiji zaležejo za okoli 90 odstotkov državnih prihodkov.

K padanju cen črnega zlata v veliki meri sicer prispevajo prav Savdska Arabija in druge članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki ne želijo zmanjšati proizvodnje, s čimer želijo s trga izriniti manj konkurenčne proizvajalce, vključno s tistimi, ki v ZDA črpajo nafto iz skrilavcev.

Rijad je letos ohranil visoko raven porabe in zagnal drago vojaško posredovanje v Jemnu, kar je lahko storil zaradi koriščenja obsežnih fiskalnih rezerv, ki jih je nakopičil v letih visokih cen nafte. Konec lanskega leta jih je bilo za 732 milijard dolarjev, od česar so porabili več kot 80 milijard dolarjev. Izdali so tudi za okoli 20 milijard dolarjev domačega dolga.

IMF in nekatere institucije so Savdsko Arabijo in druge zalivske države, ki so močno odvisne od prodaje nafte, pozvali k diverzifikaciji gospodarstva in zmanjšanju trošenja, predvsem znižanju radodarnih državnih subvencij in plač.

Savdski kralj Salman, ki je januarja prevzel vodenje države, je prejšnji teden že napovedal gospodarske reforme. "Naša vizija je povečati učinkovitost javne porabe, izkoristiti gospodarske vire in okrepiti donos državnih investicij," je dejal.