Dandanes vsakdo ob besedi dražba pomisli na tekmovanje kupcev za nakup posameznega blaga oziroma stvari po vzoru “prvič, drugič, tretjič, prodano”. Zviševanje cene je tako osrednji dogodek, končna cena pa odločilni faktor pri prodaji oziroma nakupu izdelka. Včasih pa se lahko zgodi, da je zaradi neprivlačnosti predmeta dražba neuspešna, kar pomeni, da se lahko skliče druga, ponovitvena javna dražba. V praksi naj bi bilo v zadnjem času večina nepremičnin prodanih šele v drugem krogu. Obstaja pa nepisano pravilo, ki veleva, da se cena predmetov v drugem krogu praviloma zniža, toda največ za polovico vrednosti, ki je bila navedena pri prvotni dražbi.

Javna dražba pa je ena izmed najbolj pogostih metod, kjer želi posameznik ali institucija na transparenten način prodati svoje imetje. Nekateri nakupi nepremičnin se prek javnih dražb zelo splačajo, drugi spet ne.

Ko imetje razprodaja država, mora vsako obvestilo za javno dražbo objaviti v Uradnem listu ter na spletnih straneh pristojnih ministrstev (predvsem ministrstva za javno upravo in ministrstva za obrambo). Javno obvestilo mora vsebovati podatke o organizatorju javne dražbe, opis predmeta prodaje, kdaj si je možno ogledati predmet prodaje, najnižjo izklicno ceno, roke in načine plačil, kraj ter čas javne dražbe, višino varščine itd. Država pa lahko preko javnih dražb prodaja svoje imetje, ki jih pridobi iz naslova zarubljenih stvari. Največ zarubljenih stvari na javnih dražbah prodaja davčni urad RS, obvestilo o javni dražbi tovrstnih stvari pa mora biti prej objavljeno na oglasni deski davčnega urada, ali preko spleta.

Kako praviloma poteka nakup nepremičnine na javni dražbi

Vsak udeleženec mora sprva vplačati varščino, ki po navadi znaša deset odstotkov od izklicne cene, kjer se potem v primeru največje ponujene cene takoj po končani dražbi oziroma najpozneje v 15 dneh po koncu dražbe sklene pogodba. Neimenovani dražitelj z večletnimi izkušnjami pa vseeno opozarja, da je pri vsaki tovrstni dražbi nepremičnin dobro imeti odprte oči, saj se lahko zgodi, da nepremičnina doseže tudi višjo ceno, kot bi jo v tistem trenutku dobili na prostem trgu. Prav tako mora biti vsakdo pazljiv, da ima nepremičnina, ki se jo kupuje prek javne dražbe, urejeno zemljiškoknjižno stanje.

V izjemnih primerih pa se lahko zgodi, da se na dražbah s posameznimi dražitelji tudi verbalno ali celo fizično obračuna. Dražbe, na katerih se prodajajo privlačne in cenovno ugodne nepremičnine, privabljajo v svoje vrste tudi tako imenovane "dražbene izterjevalce", ki z grožnjami preostalim dražiteljem omejujejo sodelovanje na dražbah, saj želijo na poceni način kupiti izbrane nepremičnine. " Včasih te s tisočakom želijo podkupiti in izločiti iz dražbe, nekateri pa to fazo preskočijo in grozijo kar s fizičnim obračunom," še dodaja dražitelj, ki seveda želi ostati neimenovan.