Davčna uprava je z obvestilom, ki ga je v javnost poslala pred tremi tedni, pokazala, da kljub temu, da gre za zakon iz leta 1986, zakon o davku na premoženje ni mrtva črka na papirju. Sicer priznavajo, da ga je treba posodobiti, a zaenkrat ostaja. Druga davščina, ki bremeni lastnike nepremičnin, je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, obe pa naj bi nadomestil prihajajoči davek na nepremičnine.

Osnutek zakona naj bi bil že pripravljen, javnosti pa naj bi ga predstavili konec junija oziroma v začetku julija. Zakon bo poleg višine davka, ki naj bi po neuradnih informacijah znašal najmanj 0,01 odstotka vrednosti nepremičnine, določal tudi, kdo in v katerih primerih bo davka oproščen oziroma mu bo odobrena davčna olajšava. Ker naj bi v veljavi ostale podobne oprostitve kot do sedaj, se pojavlja vprašanje, katere. Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so po zakonu, za dobo petih let, oproščeni kupci novih stanovanj, pri katerih so bili v ceno stanovanja vračunani stroški urejanja stavbnega zemljišča, enako velja za vse lastnike novozgrajenih hiš. Vsaka posamezna občina lahko z aktom občinskega sveta plačila nadomestila oprosti tudi vse socialno ogrožene.

Pri davku na premoženje lahko lastniki nepremičnin v primeru, da v nepremičnini bivajo in je ta manjša od 160 kvadratnih metrov, uveljavljajo olajšavo, zaradi katere jim davka ni treba plačati. Seveda se postavlja vprašanje, ali bo ta olajšava veljala tudi v novem zakonu.

Dokončna višina davka naj bi bila odvisna od posamezne občine, kamor se bo denar od davka tudi stekal. Prihajajoči zakon naj bi nivo davčnih bremen obdržal na enaki ravni kot do sedaj. Toda ali bo višina davka seštevek obeh (nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka na premoženje) ali bo enaka zgolj višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča? Vprašanje je tudi, kako bo višina davka omejena navzgor. Kdo bo bolj lačnim županom v občinah, kjer so nepremičnine že tako dražje, preprečil, da se ne bodo odločili za najvišjo možno davčno stopnjo. Variabilna davčna stopnja lahko namesto za izravnavanje razlik med občinami uvede še večje razlikovanje.

Odprtih je ogromno vprašanj, ki se bodo lahko izpostavila v štirinajstdnevni javni razpravi, v kateri bo javnost lahko podala svoje pripombe na zakon.