V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pravijo, da je skupina za debirokratizacijo predlagala uvedbo socialne kapice pri plači 6000 evrov bruto. Na spletni strani sindikata so ob tem predlogu zapisali, da ta predlog ne bi razbremenil razvojnega kadra ter za posamezna podjetja ne bi imel večjih pozitivnih učinkov. Bi pa pomembno vplival na prihodke blagajn socialnega zavarovanja, pri čemer kritje tega upada ni predvideno, je opozorila predsednica sindikata Lidija Jerkič. 

Kaj to pomeni?

Predlog skupine za debirokratizacijo torej predlaga uvedbo socialne kapice pri meji 6000 evrov bruto. Kaj to pomeni v praksi? Posamezniki, ki imajo višjo plačo, ne bi plačevali prispevkov za socialno varnost od bruto plače, ki ta znesek presega. Prav tako bi bili nad to mejo plačila prispevkov za socialno varnost oproščeni delodajalci. Zaposleni bi tako plačal največ 1326 evrov, delodajalci pa največ 966 evrov prispevkov za socialno varnost. Po zadnjih podatkih finančne uprave (Furs) o porazdelitvi davčnih zavezancev v davčne razrede je bilo takšnih, ki so prejemali bruto plačo, višjo od 6000 evrov bruto mesečno, nekaj manj kot 17.000, kar predstavlja dober odstotek vseh davčnih zavezancev, pravijo v sindikatu.

Kaj naj bi bil cilj socialne kapice?

Cilj predlagane socialne kapice naj bi bila razbremenitev razvojnega kadra, zmanjšanje stroškov dela ter prispevek k razvoju in povečanju konkurenčnosti podjetij. 

"Treba je poudariti, da uvedba socialne kapice pri meji 6000 evrov bruto ne bo razbremenila razvojnega kadra in prispevala k temu, da bodo delovna mesta za ključni kader, ki največ prispeva k razvoju gospodarstva, bolj privlačna in zato ne bodo odhajali na delo v tujino. Gre zgolj za razbremenitev vodilnih v podjetjih in najbolje plačanih posameznikov. Glede na omenjeno število posameznikov, ki prejemajo takšne dohodke, zmanjšanje stroškov dela v posameznem podjetju na račun manj plačanih prispevkov za socialno varnost ne bo imelo večjih pozitivnih učinkov, ki bi pripomogle k večji produktivnosti in razvoju posameznega podjetja. Gospodarstvo potrebuje načrt za okrevanje, vlaganje v investicije in digitalizacijo, kar bo pripomoglo k razvoju in hitrejšemu okrevanju ter ohranitvi  in izboljšanju delovnih mest in plač zaposlenih," je opozorila Jerkičeva. 

Kakšen bi bil vpliv na blagajne socialnega zavarovanja ter vpliv na javne finance?

Jerkičeva na drugi strani opozarja tudi, da bi uvedba socialne kapice imela pomemben vpliv na zmanjšanje prihodkov v blagajne socialnega zavarovanja ter vpliv na javne finance. 

"Predlog ne vsebuje nikakršnih izračunov, kakšen bi bil izpad prihodkov v blagajne ter tudi ne, kako bi se izpad v celoti nadomestil. Glede na stanje javnih financ, upad gospodarske rasti v letu 2020 v višini 5,5 odstotka in povečanje javnega dolga, ukrepi davčnega razbremenjevanja in na drugi strani nenadomeščanja izpada prihodkov z ekonomskega vidika niso primerni ukrepi," pravi predsednica ZSSS. 

Opozarja še, da posamezne ekonomske analize kažejo, da davčno razbremenjevanje najbogatejših nima znatnega pozitivnega učinka na rast potrošnje, ki je ena izmed ključnih za gospodarsko rast, prav tako nižanje davčnih obremenitev v obdobju krize in negativne gospodarske rasti ne prinaša pozitivnih učinkov.

Opozarjajo na nevarnost uvedbe socialne kapice

Jerkičeva je v zaključku poudarila, da so v ZSSS že večkrat opozarjali na nevarnosti uvedbe socialne kapice z namenom razbremenjevanja samo nekaterih, brez celovite prenove davčnega sistema in brez izračunov vplivov na državne blagajne ter hkratnim nadomeščanjem izpada znatnih sredstev v socialnih blagajnah. 

"Menimo, da takšen ukrep ne bo prinesel pozitivnih in razvojnih učinkov ter širše koristi za večino zaposlenih, ki v trenutnih razmerah nosijo glavno breme krize. Ravno nasprotno, ukrep bo povzročil še dodaten izpad prihodkov v javne blagajne (po naših ocenah bi to pomenilo od 150 do 250 milijonov evrov manj v socialnih blagajnah), kar bo brez celovitih rešitev imelo negativen vpliv na obseg iz naslova socialnih pravic," je zaključila.