Po podatkih iz raziskovanja Življenjski pogoji (SILC) za leto 2020 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna, poroča statistični urad. "To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 254.000 prebivalcev Slovenije, kar je približno 11.000 več kot v prejšnjem letu. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2019," so sporočili. 

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 8.864 evrov, mesečni pa 739 evrov. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.551 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.108 evrov na mesec.

Stopnja tveganja revščine se je glede na prejšnje leto zvišala za 0,4 odstotne točke. Prag tveganja revščine se je zvišal za 424 evrov na leto.

254.000 oseb pod pragom tveganja revščine

Med vsemi 254.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 97.000 upokojencev (ali 19,5 odstotka vseh upokojencev); 46.000 je bilo delovno aktivnih (ali 5 odstotkov vseh delovno aktivnih); 41.000 je bilo mladoletnih otrok (ali 10,5 odstotka vseh otrok); 38.000 je bilo brezposelnih (ali 43,4 odstotka vseh brezposelnih); 32.000 pa je bilo drugih oseb (ali 19,6 odstotka vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).

Stopnja tveganja revščine, glede na najpogostejši status aktivnosti v dohodkovnem referenčnem letu 2019, se je glede na prejšnje leto zvišala pri osebah v vseh statusih aktivnostih, razen pri zaposlenih in brezposelnih. 

"Pri njih se je nekoliko znižala (pri vsakih se je znižala za 0,2 odstotne točke). Glede na starost se je stopnja tveganja revščine znižala za osebe, stare 25–29 let (za 2,4 odstotne točke) in za osebe, stare 75 ali več let (za 0,5 odstotne točke), pri mladoletnih otrocih je ostala enaka, v vseh drugih starostnih skupinah se je zvišala. Stopnja tveganja revščine se je znižala tudi za gospodinjstva brez delovno aktivnih članov (za 1,7 odstotne točke), za enostarševska gospodinjstva (za 4,3 odstotne točke) in za gospodinjstva vsaj treh odraslih brez vzdrževanih otrok (za 0,8 odstotne točke)," poroča Surs.

Socialni transferji še vedno znižujejo revščino

V Sloveniji so pomemben dejavnik zniževanja revščine socialni transferji, vključno s pokojninami. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 22,4-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 39,4 odstotka.

Povprečni dohodek gospodinjstev v 2019 višji

Povprečni letni neto razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je v Sloveniji v 2019 znašal 25.804 evrov in je bil tako za 1.079 evrov višji kot v prejšnjem letu. Povprečni letni ekvivalentni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva, preračunan po OECD-jevi prilagojeni ekvivalenčni lestvici, se je zvišal za 600 evrov (na 15.836 evrov). Za 707 evrov se je zvišala tudi mediana (srednja vrednost) ekvivalentnega razpoložljivega dohodka (na 14.774 evrov).

Tveganju socialne izključenosti v 2020 izpostavljen vsak sedmi prebivalec Slovenije 

Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji v 2020 glede na prejšnje leto zvišala za 0,6 odstotne točke. Znašala je 15 odstotkov; to pomeni, da je bilo tveganju socialne izključenosti izpostavljenih približno 309.000 oseb ali 16.000 več kot v prejšnjem letu. Zvišanje števila oseb, izpostavljenih temu tveganju, je bilo posledica zvišanja dveh od treh kazalnikov socialne izključenosti: stopnje tveganja revščine in stopnje resne materialne prikrajšanosti (vsaka se je zvišala za 0,4 odstotne točke); stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti se je znižala (za 0,4 odstotne točke). 

Delež oseb, ki so bile hkrati izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, je ostal enak. Teh najranljivejših oseb je bilo v letu 2020 0,5 odstotka ali približno 9.000, to je 1.000 manj kot v letu 2019.

Stopnja tveganja socialne izključenosti najvišja v koroški, najnižja v posavski statistični regiji

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila v 2020 najvišja v koroški (21,3-odstotna), najnižja pa v posavski statistični regiji (10,5-odstotna). V koroški statistični regiji sta bili najvišji tudi stopnja tveganja revščine (17,7-odstotna) ter stopnja resne materialne prikrajšanosti (5,6-odstotna). Stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti je bila najvišja v savinjski (7,4-odstotna), najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji (2,6-odstotna). Stopnja tveganja revščine je bila najnižja v gorenjski (9,2-odstotna), stopnja resne materialne prikrajšanosti pa v posavski statistični regiji (0,6-odstotna).

Delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, se je glede na prejšnje leto znižal v štirih statističnih regijah (v savinjski, zasavski, posavski in jugovzhodni Sloveniji), v preostalih osmih pa se je zvišal.