Socialni in ekonomski položaj študentov sta se v preteklem desetletju nenehno poslabševala, še huje pa je zaradi epidemije, opozarjajo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Študij postaja čedalje dražji in epidemija covida-19 je stanje le še poslabšala, saj je po njihovih navedbah ponudba študentskega dela upadla za kar 90 odstotkov. Nič kaj spodbudni niso niti podatki Statističnega urada, ki kažejo, da se je stopnja brezposelnosti v letu 2020 po nekaj letih zniževanja znova zvišala. Skupno gledano je bila petodstotna in najvišja ravno med mladimi – med 15- do 29-letniki je bila kar 9,7-odstotna.

Mnogi študentje imajo zaradi epidemije finančne težave. Številni se namreč v celoti ali vsaj delno sami vzdržujejo, saj njihovi starši ne zmorejo dodatnega finančnega bremena. V času epidemije so izgubili edini vir dohodka, nekateri pa obenem tudi začasno bivališče. Pomoč so iskali tudi v študentskih organizacijah in najpogostejše težave, s katerimi so se obračali na Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), so bile posledice izpada dohodka od študentskega dela, stanovanjska problematika, predvsem zaradi izselitve iz študentskih domov, ter težave s prejemom enkratnega solidarnostnega dodatka in z izvajanjem študija na daljavo.

V Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOU Maribor) so predvsem v prvem valu epidemije na področju stanovanjske problematike zaznali težave zaradi najemnih pogodb z zasebniki, "saj se najemojemalci v večini primerov zavežejo k dolgoročnemu najemu, v tem študijskem letu in lansko pomlad pa so morali biti študentje večinoma doma oziroma zunaj univerzitetnih središč". Študentje se se nanje tudi prej večinoma obračali za pomoč pri sofinanciranju bivanja, saj postaja bivanje v izobraževalnih središčih z leti čedalje dražje. Nekateri si zaradi slabega socialnega položaja stežka privoščijo pokrivanje rednih mesečnih stroškov, zato skupaj s Študentskimi domovi Maribor zadnja leta pomagajo najranljivejšim.

Delo za 44 odstotkov študentov predstavlja glavni vir dohodka

Slovenski študent 40 odstotkov denarja za bivanje in študij prejme od družine, prav toliko ga sam zasluži z delom, le dobrih 10 odstotkov sredstev prihaja iz naslova štipendijske politike, je pokazala raziskava Evroštudent VI (2016–2018). Lastni zaslužek za kar 44 odstotkov študentov predstavlja osnovni vir dohodka in 50 odstotkov študentov dela preko študentskega servisa za pokritje visokih življenjskih stroškov.

V raziskavi je bilo ugotovljeno tudi, da za najnujnejše dobrine v času normalnih razmer študentje v Ljubljani mesečno povprečno plačujejo 129 evrov za najemnino, 111 evrov za hrano, 56 evrov za prevoz, 27 evrov za komunikacijo (na primer plačevanje telefona), 14 evrov za zdravstvene primere, ki jih ne pokriva osnovno zdravstveno zavarovanje, in 56 evrov za oblačila in ostale življenjske potrebščine. Bivanje v študentskem domu v Ljubljani na mesec stane povprečno nekje od 72 do 160 evrov, odvisno od vrste sobe, lokacije in morebitne subvencije, najemnina za najemniško sobo v Ljubljani znese od 200 do 500 evrov, deljena soba od 150 do 300 evrov, medtem ko se cena manjše garsonjere začne od 400 evrov navzgor, so nanizali v ŠOU v Ljubljani.

Skupno najnujnejše dobrine nanesejo na približno 393 evrov, kar ne vključuje stroškov socialnega udejstvovanja, dodatnega izobraževanja ali dodatnih nepredvidljivih stroškov, in skupno z vsemi dodatnimi stroški povprečen študent v Sloveniji plačuje 468 evrov. Študentje, ki živijo sami in ki posledično plačujejo najemnino, v povprečju zaslužijo 339 evrov mesečno, s čimer pa študent ni zmožen pokrivati niti stroškov najnujnejših dobrin. Ker so najemnine v Ljubljani še višje kot drugih mestih, to za povprečnega ljubljanskega študenta pomeni še večje nujne življenjske stroške, so opozorili v ŠOU Ljubljana, kjer že vrsto let tudi opozarjajo na "problematiko izjemno visokih najemnin, ki so med drugim tudi posledica pomanjkanja regulacije tega dela nepremičninskega trga, pri čemer študentje pogosto nimajo druge izbire, saj postelj v študentskih domovih enostavno primanjkuje".

Ena od vidnih posledic epidemije covida-19 je torej tudi finančna stiska študentov zaradi izpada dohodka od študentskega dela. Zdaj se študentje po skoraj enem letu znova vračajo na fakultete in v študentske domove. Prihaja maj, predavanja se počasi zaključujejo in približuje se naslednje izpitno obdobje. V ŠOS medtem poudarjajo, da bo po epidemiji, če ne prej, nujno potrebno zastaviti sistem, ki bo študentom olajšal študij in jim omogočil čim lažji prehod k dostojni zaposlitvi po zaključku izobraževanja. Zato so pripravili predlog Zakona za urejanje položaja študentov, ki naslavlja različne problematike, s katerimi se danes srečujejo, od štipendijske in bivanjske politike do dostopnosti visokošolskega izobraževanja in zdravja. Jim bodo pristojni prisluhnili?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!