Stranke nemške vladajoče koalicije so dosegle dogovor o reformi nemškega pokojninskega sistema. Z dogovorom niso zadovoljni v opoziciji in delodajalci, saj menijo, da je sprejeta reforma nepravična in draga.

Kaj so sprejeli?

Reformni paket predvideva stabilizacijo izhodiščne pokojnine do leta 2025. Po 45 letih delovne dobe naj bi ta tedaj znašala najmanj 48 odstotkov povprečne plače.

Prispevki za pokojninsko zavarovanje medtem v skladu s predlogom ne bodo smeli preseči 20 odstotkov bruto plače. Trenutno sicer znaša 18,6 odstotka. Polovico prispevkov bo prispeval delodajalec, polovico pa delojemalec.

Zakaj kritike?

Opozicija je kritična predvsem do predloga pokojninske reforme. V stranki Levica menijo, da vlada s tem starejših ne bo zaščitila pred revščino. Pozvali so, da bi najnižja pokojnina znašala 53 odstotkov povprečne plače.

Tudi Zeleni so izrazili nezadovoljstvo, saj ne rešuje vprašanja pravičnosti med različnimi generacijami.

Na to težavo so opozorili tudi v združenju nemških delodajalcev. "Pokojninski paket ni pravičen, saj bodo stroške v višini več milijard plačali naši otroci in vnuki iz obdobja z nizko stopnjo rodnosti," je povedal predsednik združenja Ingo Kramer.

Nemški obrtniki pa so posvarili, da bodo tisti, ki prispevajo v državno pokojninsko shemo, plačevali veliko več.

Kaj pa socialni sveženj?

Krščansko-demokratska unija (CDU), Krščansko-socialna unija (CSU) in socialdemokrati (SPD) pa so se dogovorili tudi o socialnem svežnju. Ta med drugim predvideva, da bi prispevke zaposlenih za zavarovanje za brezposelne znižali s treh na 2,5 odstotka bruto plače.