Ameriška ekonomista Darrick Hamilton iz New School in William Darity z univerze Duke sta po poročanju Washington Posta prišla na zamisel, kako bi lahko rešili problem neenakosti in revščine v ZDA. Vsak novorojenček bi ob rojstvu dobil določen znesek denarja v obveznicah, s katerim bi lahko nato razpolagal ob dopolnjenem 18. letu starosti.

Profesorja predlagata, da bi višino zneska določili obratno sorazmerno od premoženja družine, v kateri se rodi otrok. Reven otrok bi tako na primer dobil 50.000 dolarjev, ki bi se plemenitili 18 let, bogat otrok pa na primer le 500 dolarjev, ostalo pa bi bilo odvisno od staršev, ki bi nadoknadili razliko.

Med skrajnima zneskoma od 500 do 50.000 dolarjev bi potem določali druge zneske, odvisno od premoženja družin. Povprečen otrok srednjega razreda v ZDA bi dobil 20.000 dolarjev.

'Kdo bi za to plačal?'

Obveznice za novorojenčke so naletele na številne kritike, na čelu z vprašanjem, kdo bi za to plačal, saj bi bil strošek približno 80 milijard dolarjev na leto oziroma dva odstotka celotnega letnega proračuna ZDA. Hamilton predlaga, da bi se lahko denar našel v odpravi davčnih olajšav na hipoteke, ki jih večinoma uveljavljajo premožnejši.

Neenakosti v ZDA so se v zadnjih letih izjemno povečale

Trenutno je za bodoči uspeh v ZDA ne glede na vse priložnosti še vedno najpomembnejše premoženje družine, v kateri se rodi otrok. Revežu, ki ga kdo ne odkrije kot posebej genialnega ali nadarjenega, se po navadi obeta prihodnost v revščini ali zaporu. Otrok rojen v bogato družino je skoraj obsojen na uspeh, razen če ni povsem nesposoben.

Neenakosti v ZDA so se v zadnjih letih izjemno povečale. Zaradi neenakosti narašča populizem, ki je glede na izvolitev Donalda Trumpa za predsednika trenutno močnejši na desni kot na levi.

Po podatkih Deutsche Bank ima tretjina ameriških gospodinjstev natančno nič premoženja, kar je najslabše, odkar vlada od zgodnjih 60. let preteklega stoletja vodi tovrstno statistiko. Najbolj prizadete so manjšine. Hkrati ima večina univerzitetno izobraženih temnopoltih v ZDA manj premoženja kot povprečen belec, ki ni dokončal niti srednje šole.

Neenakosti v ZDA postajajo vse večji problem, in to tako velik, da skrbijo že Wall Street. Deutsche Bank je opravila raziskavo, ki ugotavlja, da je življenje za najbogatejši odstotek svetovnega prebivalstva imenitno, za deset odstotkov na vrhu precej dobro, za preostalih 90 odstotkov pa je na ravni 70. let prejšnjega stoletja oziroma slabše.

Ljudje, mlajši od 55 let, imajo danes veliko manj premoženja, kot so jih imele prejšnje generacije v 80. letih prejšnjega stoletja pa vse do začetka novega tisočletja. Pripadniki srednjega razreda so danes precej na slabšem, kot so bili njihovi starši in stari starši.