Številni starši želijo finančno poskrbeti za svoje otroke, saj ne želijo, da se "mučijo" tako kot (so) se oni. Ob tem pa pozabljajo, da svojim otrokom s takim ravnanjem delajo več škode kot pa koristi.

Za prihodnost otrok boste bolje poskrbeli, če jih boste pripravili na življenje in preizkušnje, ki jih čakajo. Še posebej finančne. 

Čeprav se vam bo morda zdelo, da so še premajhni za učenje odnosa do denarja, strokovnjaki svetujejo, da nikoli ni prezgodaj za lekcije. Le vaš pristop mora biti primeren njihovi starosti. 

Otroci že pri treh letih začutijo in opazijo, da ima denar svojo moč. Ali ga bankomat kar deli? Kako se je znašel tam in kako v mamini denarnici? Zakaj mu oče ne kupi vsak dan nove knjige ali igrače? Kaj delata mama in oče, ko je on v vrtcu? Kaj je služba in zakaj starši tja hodijo? Ali je topel dom samoumeven in ga imamo vsi? 

1. Otroku zgodaj predstavite razliko med potrebo in željo

Otrok mora slišati "ne" in ga tudi spoštovati. Čeprav imate dovolj denarja, da bi lahko otroku vsak dan kupili karkoli bi si on zaželel, tega nikar ne počnite. S to prakso začnite takoj in jo tudi dosledno izvajajte. 

Če gre triletnik z vami v trgovino, mu že pred vstopom razložite, da greste le po kruh in mleko. Tako se boste (morda) izognili scenam v trgovini. Če pa otrok začne med policami trmariti, kričati, se metati po tleh ... nikar ne popuščajte. Prvič, ko boste to storili, boste imeli še več težav: otroku ste namreč tako poslali sporočilo, da s takim obnašanjem dobi, kar si želi ter da ima s takimi izpadi nadzor nad starši. 

Triletnika že lahko učite, kaj pomeni služba in plača. Naj vas vidi, kako pripravljate položnice za plačilo, kako načrtujete mesečni, polletni ali celoletni proračun. Naj vaju sliši, kako se pogovarjate o načrtovanju počitnic, kaj je treba plačati (izlet, ekskurzija, šolske potrebščine ...). Pri tem le pazite, da pogovori potekajo na konstruktivni ravni ter da to niso brezplodni spori in kričanja. 

Če otrok želi neko igračo, skušajte ne takoj skočiti na noge in mu jo kupiti. Razložite mu, da morate preveriti finance, če mu jo lahko kupite. Dobro je tudi, da otroka povabite k varčevanju kovancev, s katerimi boste kupili igračo. Torej naj otrok vidi, da gre za proces, s katerim lahko pride do nečesa in da starši niso bankomati, ki delijo denar kar tako. 

Ko so že malo starejši, jih je treba naučiti, kateri stroški imajo prednost: streha nad glavo, hrana, položnice, varčevanje ... če kaj ostane, pa še razvajanje.

2. Zaščitite jih pred podivjanim potrošništvom in agresivnimi reklamami

Ne glede na to, koliko zaslužite, otroku postavljajte meje. Si res želite, da vaš otrok postane suženj potrošništva, ki je osredotočen le na materialne dobrine in je brez njih nesrečen?

Otroka že od rojstva naprej učite, kako pomembne so notranje vrline posameznika. Sicer mu bo na trenutke težko, ko se bodo njegovi desetletni sošolci hvalili z najnovejšimi telefoni, ki stanejo 800 evrov, a to obdobje bo lažje preživel, če bo razumel, da ga materialne stvari ne definirajo. Morda vam bo v tem obdobju tudi dejal, da ste grozni starši, ker mu ne želite kupiti takega telefona, a na dolgi rok se tak pristop k vzgoji obnese bolje kot pa brezglavo materialističen. 

Otroku omogočite, da uživa otroštvo in ga skušajte zavarovati pred agresivnimi reklamami, ki nas bombardirajo z vseh strani. Tudi tukaj poudarjajte, kaj je potreba in kaj želja. 

3. Žepnina

Številni starši se odločijo, da bodo otroku dajali žepnino, v zameno pa bo on pomagal pri hišnih opravilih. Napaka! Otroka naučite, da je kot član družine dolžan pomagati pri opravilih in da jih vsi opravljate zastonj. Žepnine prav tako ne povezujte s šolskimi obveznostmi ali s kaznovanjem. 

Morda je še najbolje, da žepnino dojemajo kot dobro voljo staršev, ki so jim pripravljeni na določen datum darovati določeno vsoto denarja. S tem starši otroku tudi pokažejo, da jim zaupajo, da bodo s težko prigaranim denarjem ravnali primerno. Otroka v tem procesu vodite in učite, kako naj upravljajo s svojim premoženjem, a vsekakor jim tudi dopustite, da se opečejo. Najboljše lekcije so namreč tiste, ko se učimo iz napak. 

Ob primerni starosti naj gre otrok seveda tudi opravljati počitniška dela. 

Koliko naj otrok dobi? Gre za dogovor staršev, vsota pa je tudi odvisna od starosti otroka. 

4. Učite in usmerjajte

Pomagajte otroku in mu pokažite, kako naj ravna z denarjem. Izdelajta skupaj finančni načrt: en del naj gre za varčevanje, drugi pa za redne stroške (sličice, sladoled ...). Dobro je tudi, da otroka naučite dajanja: naj od svojega denarja kupi darilo za nekega člana družine, na primer rožo za teto ali čokolado za sestrico.  

5. Naučite ga, da lahko vpliva na stroške

Otroku, ki je primerne starosti, lahko pokažete račun za telefon, nato pa se dogovorite, da boste varčevali. Cel mesec sodelujte in pazite na stroške, nato pa mu pokažite račun z nižjim zneskom. Tako bo otrok razumel, da lahko aktivno vpliva na svoje izdatke. Skušajte to početi tudi z vodo in elektriko, saj jih boste ob tem učili tudi pomena skrbi za okolje. 

6. Naj se uči iz primerov

Če otrok uniči igračo, mu razložite, da bo za novo moral varčevati. Tako bo začel ceniti stvari, ki jih ima. Začel bo razumeti, da igrače in vse ostalo, kar pride v hišo, ni samoumevno. 

7. Veliki proračuni

Če si otrok želi nekaj resnično dragega, kot je na primer potovanje v zabaviščni park v tujini, potem skupaj pripravite proračun. Naj prevzame vodenje projekta: koliko denarja potrebuje družina za izlet, koliko dni bi bili tam, koliko stane pot, vstopnice in podobno. V projektu varčevanja lahko sodeluje širša družina, tako da za rojstne dneve namesto daril prinese denar, ki naj ga otrok spravi v hranilnik ali ga položite na račun. 

Otroka pripravite na življenje

Gre za to, da so številni odrasli v globokih dolgovih, saj jih nikoli nihče ni učil odgovornega ravnanja z denarjem. Zavedajte se, da gre za priprave na življenje. Tega jih lahko naučijo le starši!

Odraslim otrokom lahko pomagate do stanovanja ali prvega avtomobila, nikar pa jim vsega tega ne kupujte vi. Če se vam zdi preveč brutalno pustiti otroka, da si sam uredi življenje, potem razmislite, kako bo to vse vplivalo na njih. Saj si ne želite odraslih otrok, ki bodo v stanovanjih, ki ste jim jih vi kupili, sedeli in čakali, da jim prinesete hrano? Ali pa da boste finančno skrbeli za njihove otroke? Vaši malčki so zdaj res nebogljeni, a te male ljudi morate naučiti samostojnega življenja. Ko bo čas, da odletijo, jih boste s ponosom gledali, kako odhajajo.