Dijakom je na voljo šest vrst štipendij: državne, Zoisove, za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ad futura in kadrovske. Najpogostejše so državne, lani so jih podelili 30.649, so pojasnili na ministrstvu za delo.

Državne štipendije so namenjene tako dijakom kot študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Namenjene so tudi kot dopolnilni prejemek za kritje stroškov izobraževanja.

Kako določijo višino štipendije?

Višina štipendije je odvisna od povprečnega dohodka v dijakovi družini in za dijake znaša od 35 do 95 evrov mesečno. K državni štipendiji se lahko dodelijo tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov, dodatek za uspeh v višini od 17 do 40 evrov in 50 evrov dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami. Štipendije za študente pa so nekoliko višje.

Kdaj naj vložijo vlogo?

Na ministrstvu so opozorili, da morajo dijaki vlogo za uveljavljanje državne štipendije vložiti v avgustu, če želijo, da bodo ob izpolnjevanju pogojev začeli štipendijo prejemati s 1. septembrom. 

Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev roka (ali javnega poziva) za oddajo vloge za uveljavljanje pravice do državne štipendije ni več. Zakon določa, da državna štipendija upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, o čemer center za socialno delo vsako šolsko/študijsko leto odloča ponovno (na podlagi vložene vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije).

Kako visoke so štipendije za nadarjene?

Najuspešnejšim dijakom, ki so se izkazali s šolskim uspehom ali so dosegli izjemne dosežke, pripadajo Zoisove štipendije. Kot so navedli na javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninski skladu, jih sklad podeli največ, lani so jih podelili 3532 dijakom, predlani 2288. Višina Zoisove štipendije znaša za dijake 120 evrov mesečno. Poleg tega lahko dobi tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov.

Kako do kadrovske štipendije?

Kadrovske štipendije, ki jih dijakom dodeljujejo delodajalci, sofinancira pa jih država, pa so namenjene pridobitvi ustrezne izobrazbe za večjo zaposljivost. Njihova višina ni fiksno določena in se razlikuje od posameznega delodajalca, ki jo podeli. Povprečna kadrovska štipendija za dijaka je v letu 2017 znašala 280 evrov mesečno.

Ne pozabite na štipendije za deficitarne poklice!

Pri štipendijah za deficitarne poklice so bila z javnim razpisom zagotovljena sredstva za 1000 novih štipendij, ki so podeljene v šolskem letu 2018/2019. Štipendijo se dodeli za celotno obdobje izobraževalnega programa in znaša 100 evrov mesečno. Rok za oddajo vlog se je sicer iztekel 20. septembra, a naj na to možnost ne pozabijo vsi tisti, ki se bodo letos odločali za nadaljevanje šolanja na srednji šoli. "Interes dijakov, ki so vpisani v izobraževalne programe za pridobitev poklica, ki je označen kot deficitaren poklic, je velik," so ocenili na skladu in dodali, da lani 94 vlagateljem, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, niso mogli podeliti teh štipendij.

Bi šli na tekmovanje v tujino? 

Poleg tega štipendijski sklad podeljuje še štipendije za sodelovanje na tekmovanjih v tujini in za študijske obiske. Dijakom so lani podelili 115 štipendij za sodelovanje na tekmovanjih v tujini, njihova višina je odvisna od države, v kateri je potekalo tekmovanje, in se giblje od 400 do 1200 evrov.

Za študijske obiske znaša osnovna štipendija največ 100 evrov za vsak dopolnjen teden študijskega obiska, ki mora trajati vsaj dva tedna. Dijak lahko pridobi to štipendijo v skupni višini največ 2500 evrov za obisk, ki traja 25 tednov ali več, in še 500 evrov za potne stroške, odvisno od države obiska.

Na skladu opažajo trend povečanega zanimanja dijakov za tovrstne štipendije, saj je bilo v šolskih letih od 2013 do 2016 v povprečju dvanajst štipendistov, medtem ko je bilo v letu 2016/217 že 74 dijakov prejemnikov štipendije za študijske obiske, ki jih večinoma opravijo med poletnimi počitnicami.