Presenetljivo pa je dejstvo, da je povprašanje po najemniških stanovanjih stagniralo oziroma je celo upadlo. Zaradi pričakovanih dodatnih padcev nepremičnin bi lahko (medtem ko čakajo na ugodnejše čase za nakup) tudi potencialni kupci začasno rešitev iskali v najemu, a po naših podatkih ni tako. Na kar nekaj nepremičninskih agencijah zatrjujejo, da je povpraševanje po najemu upadlo, zaradi vpliva sezonske komponente se isto pričakuje tudi poleti. Takrat so namreč cene najemniških stanovanj občutno nižje (od 10 do 15 odstotkov), saj se veliko stanovanj izprazni, najemodajalci pa so zato pripravljeni znižati najemnino.

vir: slonep.net

Upad najemnin pa si lahko razlagamo tudi drugače. Pri krajšem najemnem obdobju se praviloma določi višjo najemnino kakor pri dolgoročni najemni pogodbi. Zaradi nepremičninske krize in pričakovanj, da kriza ne bo kratkoročne narave, je zdaj v interesu najemodajalcev, da si poiščejo najemnike za daljše obdobje, saj si tako zagotovijo višjo realno najemnino (manj stroškov, večja zasedenost). V času, ko so se stanovanja prodajala za med, je bila slika seveda obratna, saj so bila stanovanja relativno hitro prodana in ni bilo potreb po začasnem najemu. Tako na primer sedaj namesto visoke mesečne najemnine za enoletni najem stanovanja prodajalci nepremičnin ponujajo nižjo mesečno najemnino v primeru najema za več let, kar pa se je odrazilo tudi v obliki padca najemnin. Vseeno pa je treba poudariti, da za stanovanja na privlačnih lokacijah najemnina ostaja ista ali se celo povečuje glede na predhodno leto. Tako se dvosobno stanovanje v centru Ljubljane oddaja tudi po 850 evrov ali več, čeprav je povprečna oglaševana mesečna najemnina v naši prestolnici okoli 700 evrov.

V začetku leta so tako v Ljubljani povprečne oglaševane najemnine za garsonjero znašale 413 evrov, za enosobna stanovanja 474, dvosobna 689 in za trisobna 1.074 evrov. Tako so se znižale oglaševane najemnine vseh vrst stanovanj, razen za garsonjere in štirisobna stanovanja. V naši prestolnici moramo sedaj za najem dvosobnega stanovanja odšteti okoli 10 evrov za kvadratni meter, medtem ko je za najem enosobnega stanovanja treba mesečno odšteti dobrih 12 evrov za kvadratni meter. "Znižanje oglaševanih najemnin gre v veliki meri pripisati spremembam v pričakovanjih ponudnikov. Z visoko rastjo cen stanovanj so se povečevale tudi želje glede višine najemnin. Lani so se najemnine dvignile, kar gre pripisati tudi večji ponudbi stanovanj, ki so jih lastniki ponudili na trgu, ker jih niso uspeli prodati. Predvidevamo, da so bila njihova pričakovanja previsoka, zato so se povprečne oglaševane najemnine dvignile.“ komentira preteklo in sedanje stanje na področju najemniških stanovanj Marko Puschner iz slonep.net.