Januarja se je iz državnega proračuna za ukrepe v zvezi z epidemijo covida-19 namenilo 472 milijonov evrov. To je več kot polovica s proračunom predvidenih odhodkov za te namene za celotno leto 2021, ugotavlja fiskalni svet. Vlado poziva, naj bodo ukrepi preprosti in usmerjeni v omilitev dejanskih posledic epidemije. Januarja se je v državni proračun steklo 888 milijonov evrov prihodkov, kar je 1,9 odstotka manj kot januarja lani, odhodki pa so se povečali za 48 odstotkov, in sicer na 1,322 milijarde evrov. Ta rast je izključno posledica neposrednega učinka covidnih ukrepov, ob čemer fiskalni svet opozarja na skoraj dvakrat višji obseg transferjev posameznikom in gospodinjstvom kot januarja lani.

Za dodatke zaposlenim je bilo januarja izplačanih 106 milijonov evrov, skupaj od začetka epidemije pa 313 milijonov evrov. "Pri dodatkih različnim skupinam zaposlenih se pojavlja dvom v upravičenost nekaterih izplačil, ki so bila očitno izvedena stihijsko in nekoordinirano," opozarja fiskalni svet. Vlado poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za učinkovitejšo usmerjenost izplačil dodatkov na vseh ravneh.

Za nadomestila za zaposlene na čakanju na delo je država januarja izplačala 88 milijonov evrov, za mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in ostale upravičence pa 48 milijonov evrov. Za enkratne solidarnostne dodatke različnim skupinam prebivalstva je bilo izplačanih 28 milijonov evrov.

Januarja je bil izplačan tudi dodatek upokojencem v višini 68 milijonov evrov, a je bil kot odhodek državnega proračuna knjižen že decembra.

Enkratnih solidarnostnih dodatkov je država januarja izplačala za 28 milijonov evrov, od začetka epidemije marca lani pa skupaj 192 milijonov evrov, je izračunal fiskalni svet. A kot opozarja, zatečenih strukturnih težav določenih skupin prebivalstva ob začasnem šoku ne gre reševati z enkratnimi linearnimi transferji. Potrebne so namreč premišljene sistemske rešitve.

Če naj bi bili ti dodatki namenjeni krepitvi potrošnje, pa po oceni fiskalnega sveta v razmerah, ko je zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije ponudba omejena, niso najbolj učinkoviti. To potrjujejo tudi podatki o povečanih vlogah prebivalstva na bankah in visoka stopnja varčevanja gospodinjstev. S tega vidika bi bili tovrstni ukrepi učinkoviti kvečjemu po koncu epidemije.

Mnogi so se že spraševali, ali je to "deljenje" davkoplačevalskega denarja v vseh primerih resnično smiselno in potrebno. Seveda je večini jasno, da bomo morali te luknje v blagajni zakrpati, zato bo račun izstavljen slej ko prej. 

Veliko nezadovoljstva je povzročila tudi novica, da so si ponekod izplačevali vrtoglave zneske covidnih dodatkov. O tem so poročali tudi na 24ur.com. 

Razočarani so tudi starši vrtčevskih otrok: pričakovali so, da bodo za tiste otroke, ki bodo med epidemijo ostali doma in ne bodo hodili v vrtec, oproščeni plačila mesečnih obveznosti. A zadnji, PKP 8, tega ne predvideva oz. so plačila oproščeni le tisti v črnih regijah, ne pa tudi v rdečih.