Na Finskem je dve leti potekal eksperiment, s katerim so želeli ugotoviti, kako na prejemnike in njihovo ravnanje vpliva univerzalni temeljni dohodek. 2000 Fincev, starih od 25 do 58 let, je sodelovalo v raziskavi, že na polovici dveletnega obdobja pa so ugotovili, da ni pravega učinka oz. vsaj ne takšnega, kot si ga je želela finska vlada. Takrat so ugotovili, da prejemki sodelujočih niso spodbudili k iskanju zaposlitve. Dve leti so namreč prejemali 560 evrov na mesec, projekt pa je potekal od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2018. 

Gre za dokaj nizek znesek, vsaj za finske razmere. Ugotovili so sicer nekaj pozitivnih učinkov, saj so bili prejemniki zaradi zagotovljenega izplačila manj pod stresom in tudi manj zdravstvenih težav so imeli. 

Sedaj je za DW spregovoril tudi eden izmed prejemnikov univerzalnega temeljnega dohodka. Gre za svobodnega novinarja in avtorja Tuomasa Murajo, ki je o tem obdobju napisal tudi knjigo. 

Muraja je dolga leta iskal stalno zaposlitev, a mu to nikakor ni uspelo. Delal je, ko je imel naročilo, ko ga ni bilo, je bil brez prihodkov. Ves čas se je udeleževal tečajev, ki jih je organiziral finski zavod za zaposlovanje, a nekega večjega preboja in kariernega napredovanja ni bilo. Ob skromnih in nerednih honorarjih mu je država pomagala s socialno pomočjo. Nato pa mu je ponudila, da bi bil del raziskave. 

Muraja pravi, da je doživel pravo olajšanje, saj se mu ni bilo več treba ukvarjati z birokracijo in urejanjem dokazil, da resnično potrebuje pomoč. Prav tako več ni hodil na tečaje zavoda, kjer se je učil, kako naj napiše življenjepis za razpisano delovno mesto. Končno se je prenehal ukvarjati z vprašanji, kako bo preživel mesec in se je osredotočil le na pisanje člankov, iskanje (rednih) naročnikov in na pisanje knjige. 

V dveh letih, kolikor je potekal projekt finske vlade, je Muraja objavil dve knjigi, številne novinarske prispevke, prijavil pa se je na kar 80 razpisov za zaposlovanje. 

Ko je o tej izkušnji pripravljal knjigo, se je pogovoril s številnimi, ki so bili prav tako kot on, prejemniki univerzalnega temeljnega dohodka. Razkrili so mu, da so tudi oni doživeli pozitivno izkušnjo, ki je dobro vplivala na njihovo življenje. Ena od prejemnic mu je zaupala, da je končno ustvarila svojo dolgoletno željo in odprla gostinski lokal. Vedela je namreč, da bo univerzalni temeljni dohodek prejemala še naprej, tako da je bil stres ob tveganju s poslom manjši. Drznila si je tvegati, skočiti in splavati. Če tega dohodka ne bi imela, pa dvomi, če bi si upala odpreti svoj posel. 

Pogovoril se je tudi s študentom, ki je bil tik pred zaključkom študija. Zaradi UTD je sprejel dela, ki se tičejo njegovega študija, pa čeprav so bila izredno slabo plačana. V tem obdobju je pridobil številne izkušnje, tako da se sedaj lahko na trgu dela poteguje za dobro plačana delovna mesta v svojem poklicu. Prej, ko izkušenj ni imel, te možnosti ni bilo. S plačano "prakso" pa je zaslužil zelo malo, tako da ni mogel preživeti iz meseca v mesec. To je pomenilo, da je moral opravljati druga dela, za katera se ni šolal. 

A kljub nekaterim pozitivnim izkušnjam je finska vlada ugotovila, da na splošno gledano projekt ni obrodil pričakovanih rezultatov. Projekt so sicer označili kot uspešen, a ni vplival na zaposlovanje tako, kot so oni upali. Primerjali so namreč teh 2000 ljudi, ki so prejemali UTD, s 173.000 brezposelnimi, ki tega dohodka niso prejemali. V prvi skupini so zabeležili le za odtenek boljšo zaposljivost kot v drugi skupini. 

Zanimivo pa je, da so v prvi skupini zabeležili veliko višjo stopnjo zadovoljstva in sreče. Tako so z manj stresa in eksistencialnimi vprašanji iskali redno zaposlitev in se odločali za podjetništvo. 

Finska se je odločila, da bo s podobnimi eksperimenti nadaljevala, saj si želi poglobljen uvid v to, kako bi delovala družba ter kako bi povečali produktivnost ljudi, če so manj obremenjeni s tem, kako preživeti mesec.