Slovenski upokojenci lahko že zdaj delajo. Po trenutni zakonodaji se lahko "reaktivirajo" oziroma se vnovič zaposlijo za manj kot polni delovni čas ter prejemajo plačo in sorazmerni del pokojnine. Lahko se "reaktivirajo" tudi za polni delovnik in dobijo 40 odstotkov starostne pokojnine. V obeh primerih morajo obvestiti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), saj v obdobju "reaktivacije" niso upravičeni do izplačila celotne pokojnine.

Na višino pokojnine medtem ne vplivajo druge možne oblike zaposlitve upokojencev, med katerimi so: delo preko avtorske, podjemne, mandatne pogodbe, začasno in občasno delo, osebno dopolnilno delo z vrednotnicami, kratkotrajno delo, opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, funkcija družbenika, prokurista, poslovodne osebe.

In po podatkih Zpiza je avgusta okoli 3600 oseb prejemalo sorazmerni del pokojnine, nekaj čez 12.000 upokojencev je prejemalo 40 odstotkov pokojnine, okoli 300 je dobivalo 20 odstotkov predčasne pokojnine. Skupaj je torej več kot 15.620 Slovencev, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev in ki bi lahko prejemali samo starostno pokojnino, a so se odločili, da še delajo ali so se "reaktivirali".

Upokojenec lahko tudi začasno in občasno dela ter prejema sorazmerni del pokojnine. Takrat lahko z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju občasnega dela, v kateri morata biti med drugim navedena obdobje opravljanja dela in število ur. Določena morata biti urna postavka, ki se usklajuje z minimalno plačo in od 1. marca 2020 ne sme biti nižja od 5,05 evra, in predviden skupni znesek dohodka, ki letno ne sme presegati 7562,47 evra.

Delodajalec mora plačo upokojencu izplačati najpozneje do 18. v mesecu in plačati prispevke. Zavarovan je tudi za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, delodajalec pa zanj plačuje pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Upokojenec lahko dela pri različnih delodajalcih, vendar ne sme preseči predpisanega števila ur in višine dohodka.

Lahko dela vse, saj ni omejitev glede vrste dela. Omejitev pa je po drugi strani glede obsega, in sicer lahko dela največ 60 ur v mesecu. Dovoljeno je, da največ trikrat v letu opravi tudi 90 ur v mesecu, vendar mora nato kakšen mesec delati manj; pomembno je, da seštevek njegovih delovnih ur v letu ne sme preseči 720 ur in da "neizkoriščenih" ur ne more prenašati iz meseca v mesec.

Izračun davkov in prispevkov, če je denimo neto znesek mesečnega dohodka upokojenca ob začasnem in občasnem delu približno 300 evrov (vir: Finančna uprava):

Vse večja luknja v pokojninski blagajni

Za slovenski trg dela je značilno, da je že stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini med 55 in 64 let ena najnižjih v Evropski uniji, kar pristojni pripisujejo tudi in predvsem zgodnjemu upokojevanju. In če imamo v Sloveniji veliko "mladih" upokojencev, jih nekaj tudi po 65. letu starosti vseeno ostane delovno aktivnih bodisi kot zaposleni bodisi kot samozaposleni. Eni delajo po lastni želji, drugi iz nuje, ker težko preživijo s pokojnino in ker jim delo predstavlja možnost dodatnega potrebnega dohodka. Številni starejši namreč živijo v revščini, po podatkih Statističnega urada je med njimi 89.000 upokojencev.

V Sloveniji je sicer trenutno 623.000 prejemnikov pokojnin. Številka se bo v naslednjih letih in desetletjih samo povečevala in razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci se bo po vseh projekcijah poslabševalo. Vplačila v pokojninsko blagajno v 80 odstotkih sicer predstavljajo pokojninski prispevki zaposlenih in delodajalcev, Kapitalska družba vsako leto zagotovi transfer v višini 50 milijonov evrov, manjši delež se v blagajno steče od dividend Zavarovalnice Triglav, v kateri ima 34,47-odstotni delež Zpiz. Preostalo luknjo za zdaj pokrije država iz proračuna.

Proračunski transfer v blagajno Zpiza že zdaj dosega okoli milijardo evrov letno ali približno desetino proračunskih odhodkov, po opozorilih bo v naslednjih desetletjih večkratno narasel. Javnofinančna problematika, povezana s staranjem prebivalstva, bo z leti postajala vse večja, zato bi državni proračun po predlogu vladajoče koalicije lahko morda razbremenili s posebnim skladom, ki bi upravljal s praktično vsemi državnimi naložbami. V vmesnem času bi pokojninski primanjkljaj tako kot doslej kril državni proračun. A nekaj bo treba storiti za vzdržnost javnih financ.

Komu koristi predlog strateškega sveta?

Vmes se pojavlja vprašanje, ki si ga postavljajo tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus), - kaj ima delo upokojencev skupnega z debirokratizacijo? Komu predlog koristi? Odgovor ni enoznačen in je odvisen od končnih sprememb ... če bodo sploh sprejete.

Problem sedanje zakonodaje je, da delodajalec nima nobene vloge pri nadaljevanju ali prekinitvi delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Po domače povedano - zaposlenega ne more odsloviti in ga prisiliti v upokojitev, čeprav izpolnjuje pogoje in čeprav bi morda na njegovo delovno mesto raje zaposlili mlajšega.

Zagovorniki sprememb na omenjenem področju pravijo, da bi tako mladi dobili več priložnosti. Drugi so proti. Sindikati in socialni partnerji poudarjajo, da številni starejši delajo, ker samo s pokojnino ne bi mogli preživeti. Medtem je čedalje večja luknja v pokojninski blagajni. Večletne so polemike, kdo je odgovoren ter kdo in kako jo bo zapolnil. 

Na Zpizu se denimo strinjajo s predlogom strateškega sveta, da bi bilo potrebno prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za upokojitev. "Seveda pa je treba poudariti, da le pri izpolnjevanju tako imenovanih polnih pogojev 40 let pokojninske dobe brez dokupa in dopolnjeni starosti 60 let," do dodali. Nekoč so zaposleni s pogoji za upokojitev poleg plače prejemali še 20 odstotkov pokojnine, danes je prejemajo 40 odstotkov. Po povišanju dela starostne pokojnine z 20 na 40 odstotkov dodatne spodbude se več zaposlenih odloča ostati v službi in na Zpizu se posledično srečujejo s čedalje več vprašanji delodajalcev, kakšne so možnosti, da bi nekomu z izpolnjenimi pogoji za upokojitev prenehalo delovno razmerje in da bi imeli odločilno vlogo, koga še potrebujejo.

"Predlog, da bi prejemal tisti, ki bi po prenehanju delovnega razmerja z istim delodajalcem ali drugim vnovič sklenil delovno razmerje, 100 odstotkov pokojnine, pa je v dani situaciji pretiran. Potrebno bi bilo razmišljati o nižjem odstotku, na primer 50. Treba pa bo tudi razmisliti, ali nekomu, ki se po upokojitvi ponovno zaposli, pripada dodatek za minulo delo, ker je že pokojnina rezultat minulega dela. Prav tako pa denimo v javnem sektorju, ali pripadajo upokojencu, ki se ponovno zaposli, vsa horizontalna napredovanja," razmišljajo na Zpizu. Pričakujejo kar precej vprašanj in pomislekov, "tako da bo razprava najbrž precej burna".

Tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) so "za, vendar ne pod takimi pogoji kot so zdaj v veljavi, ker se je precej predlogov izjalovilo. Za tak predlog smo pod pogojem zelo jasnih zakonsko predpisanih omejitev, ne pa pridobivanju denarja na račun zvez in poznanstev. Torej, delajo naj tisti, ki delo resnično potrebujejo, njihovo delo pa naj ustvarja dodano vrednost".

V vsakem primeru bo potrebno vključiti vzvode za preprečevanje morebitnih zlorab. Da ne bi denimo zaposleni po izpolnitvi pogojev za upokojitev z istim delodajalcem sklenil novo pogodbo, nato pa dobival veliko - celotno pokojnino in tudi plačo. In kako bo s plačevanjem prispevkov, z nagrajevanjem, z dodatki na delovno dobo? Vprašanja se postavljajo sama po sebi in mnogo, mnogo je deležnikov, ki bodo morali najti skupne odgovore. Jim bo uspelo?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!