Cilji stanovanjske politike bodo glede na osnutek v naslednjem 10-letnem obdobju povečanje števila najemnih stanovanj, zagotovitev zadostnega števila bivalnih enot, večja varnost najemnikov in najemodajalcev, ustrezna zasedenost stanovanj, spodbudna davčna politika, najemninska politika, stanovanjski dodatek in prenova stanovanj.

Povečanje števila najemnih stanovanj je najpomembnejši cilj programa, pišejo pripravljavci, država ne bo prioritetno spodbujala reševanja stanovanjskega vprašanja z nakupom stanovanja ali gradnjo hiše. Ker je v Sloveniji več stanovanj kot gospodinjstev (okoli 844.300 in 813.500), bi bilo z ustrezno davčno in najemninsko politiko mogoče na trgu razmeroma hitro zagotoviti več zasebnih najemnih stanovanj, menijo.

Predvidena je prenova sistema najemnin in subvencij ter uvedba stanovanjskega dodatka, ki bi ga dobila vsa gospodinjstva z nižjimi dohodki in si potem sama na trgu poiskala ustrezno stanovanje. Po ocenah bi bilo do dodatka upravičenih vsaj 19.000 najemnikov.

Najemna stanovanja se ne bi več ločevala na neprofitna najemna, tržna najemna in službena, saj bi bila glede na najemnino izenačena. Razlikovala bi se le glede na vrsto lastništva, in sicer na javna najemna in zasebna najemna stanovanja.

Za spodbudo oddajanju stanovanj bi morala biti obdavčitev praznih stanovanj višja, prav tako bi bilo treba pri obdavčitvi oddajanja spodbujati dolgoročno oddajanje, predlaga osnutek.

Pri davčni politiki med drugim tudi predlaga, naj se rezidenčno in najemno stanovanje obdavči enako ter da naj bi bilo preveliko stanovanje glede na število članov gospodinjstva bolj obdavčeno, s čimer da bi spodbudili zamenjavo stanovanj.

Več cenovno dostopnih, predvsem najemnih stanovanj bi zagotovili z javno-zasebnim partnerstvom, zasebni kapital bi pritegnili s spodbudami in davčnimi olajšavami. Lastnike stavbnih zemljišč, ki dlje časa ne začnejo z gradnjo, bi bilo treba obremeniti z višjimi davščinami, predlaga osnutek. Poleg tega bi bilo treba razmisliti tudi o obdavčitvi planskega dobička – pri spremembi namembnosti zemljišč.

Pri najemninski politiki osnutek ugotavlja, da so neprofitne najemnine v nekaterih regijah zelo podcenjene glede na tržno vrednost stanovanj. Sredstva iz naslova najemnin ne zadoščajo za kritje vseh stroškov vzdrževanja stanovanj, njihovo amortizacijo ter vračilo kredita, po drugi strani pa občine niso zainteresirane za večje pridobivanje dodatnih najemnih stanovanj. Pri javnih stanovanjih bi bilo tako treba oblikovati ustrezno (višjo) najemnino, pri čemer je predvideno postopno zvišanje.

Prednostna oblika zagotavljanja stanovanj naj bi bila prenova stanovanjskega fonda. Osnutek predlaga sprejem zakona o prenovi, ki bi določil pogoje za prenovo, obveznosti lastnikov nepremičnin, ki jih je treba obnoviti, določil spodbude in sankcije.