Iz harvardskega raziskovalnega centra za nepremičninske študije poročajo, da je praznih 15 milijonov stanovanjskih objektov starih nepremičnin, ki so v bolj ali manj slabem stanju. Vse več praznih objektov pa ni le v revnih soseskah večjih mest, ampak tudi na mestnih obrobjih. Po njihovih podatkih je približno 3 % od vseh lastniških nepremičnin v ZDA praznih. V normalnih časih je znašal ta podatek približno 1 %, kar pomeni, da se je v obdobju recesije število praznih nepremičnin v ZDA povečalo za več kot 200 odstotkov.

Detroit je postalo mesto duhov

Hiše v Detroitu, ki zaradi krize avtomobilske industrije postaja vse bolj prazno, so med drugim naprodaj že za 7.500 dolarjev (5.900 evrov). V Detroitu je bil namreč sedež propadlega ameriškega giganta General Motors, ki je bil v zalatih časih drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Zaradi enormnih odpuščanj se je veliko ljudi selilo iz mesta, kar je posledično nižalo cene nepremičnin v mestu. Slaba lokacija, neurejena okolica, visoka stopnja kriminala, slaba infrastruktura ter propadajoče hiše pa so dejavniki, ki bodo tudi v prihodnosti znižali cene nepremičnin v tem, kot vse kaže, mestu duhov.

Slovenska nepremičninska pravljica

Po ocenah nekaterih analitikov naj bi bilo v Sloveniji realno preko 50 tisoč praznih stanovanj. Če ta, na prvi pogled neverjeten, neuraden podatek drži, potem je pretekla trditev o premalo stanovanjih le izmišljotina različnih gradbenih in nepremičninskih lobijev, ki so ta podatek zlorabili za dobičkonosne interese.

Pravo poosebljenje zgornje izjave je Kranjska Gora. Včasih mala in prikupna turistična vasica se je v kratkem času spremenila v urbano naselje večstanovanjskih vikend območij, kjer je bilo za nakup nepremičnine treba odšteti tudi po pet tisoč evrov za kvadratni meter. Zaradi slabih časov nepremičninske panoge pa naj bi tam nekateri stanovanjski objekti samevali, saj naj bi bilo praznih kar več kot 100 neprodanih novozgrajenih stanovanj, prav tako naj bi bilo praznih več sto starih apartmajskih stanovanj, ki se občasno – glede na turistično sezono – dajejo v najem.

Star, neažuren popis

Edini uraden ter kredibilen podatek, ki priča o nezasedenosti stanovanj, je podatek iz popisa prebivalstva iz leta 2002. Popis iz leta 2002 je pokazal, da imamo 777.772 stanovanjskih enot in le 685.023 gospodinjstev. Na prvo žogo bi lahko rekli, da je bilo že takrat skoraj 100.000 praznih stanovanjskih enot. Podrobnejša poglobitev pa bi nam razjasnila, da prazne enote v več kot polovici primerov predstavljajo počitniška bivališča, opuščena bivališča ali pa tako imenovane individualne hiše s praznimi stanovanji.

Popis iz leta 2002 je tako pokazal, koliko stanovanj je praznih, popis nepremičnin, ki ga je Geodetska uprava Republike Slovenije začela decembra 2006, pa, v kolikih stanovanjih so ljudje prijavljeni. Pri popisu nepremičnin so namreč popisali vse tiste, ki so v stanovanju prijavljeni, tistih, ki pa niso, pa ne. Pri tem prav tako niso preverjali, ali prijavljeni v stanovanju tudi dejansko bivajo.

Do točnejše številke preko obdavčenja praznih stanovanj

Obdavčitev praznih stanovanj, o kateri se razglablja že več let in ki se je ne loti nobena politična garnitura, je nevšečna poteza za vsako vlado. Toda vzpostavitev in vodenje evidence praznih nepremičnin ter njihova morebitna obdavčitev bi vladi lahko zagotovo predstavljala potrebna dodatna sredstva v teh kriznih časih. Po drugi strani pa bi s tem ukrepom najbolj prizadela tiste, ki imajo več stanovanj in jih ne uporabljajo, in seveda tiste, ki jih bodisi legalno bodisi nelegalno oddajajo.

V Ljubljani 15 tisoč praznih stanovanj

V prestolnici naj bi bilo po neuradni oceni okoli 15.000 praznih stanovanj. Kot rečeno, bi ustrezna davčna politika lahko sprostila množico teh stanovanj. Prazna stanovanja in hiše ne bi bile tako več samo problem lastnika, temveč celotne družbe.

V Ljubljani je precejšnje število stanovanj, ki so formalno prazna, v resnici pa se oddajajo v najem. Če bi se ta stanovanja pojavila na trgu, bi vplivala na povečanje ponudbe ter dodatno znižanje cen, seveda le v primeru sprejetja ustrezne zakonodaje glede obdavčitve nepremičnin oziroma v primeru poostritve nadzora nad sivim trgom najemniških stanovanj.

Na državnih se nabira prah, mi pa stežka do njih

Po ugotovitvah Računskega sodišča je bilo v letu 2008 kar tretjina stanovanj, ki jih ima država za javne uslužbence, praznih. Zaradi pomanjkljive evidence vpisa v zemljiško knjigo pa večine od teh stanovanj ni mogoče prodati. Z nezasedenimi državnimi stanovanji naj bi imeli letno 3,5 milijona evrov stroškov, za kar bi danes na tržišču lahko dobili preko 50 stanovanj velikosti 50 kvadratnih metrov. To luknjo v državnem proračunu pa polnimo, nihče drug, kot davkoplačevalci.