Lani so gospodinjstva v Sloveniji privarčevala rekorden delež razpoložljivega dohodka, ugotavljajo v statističnem uradu. Poglejmo, za kakšne zneske gre. 

Poglejmo najprej bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev: v zadnjem četrtletju lanskega leta se je v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 nominalno povečal za 9,8 odstotka ali za 716 milijonov evrov. Tako je znašal 8.040 milijonov evrov, pravijo v statističnem uradu. To pomeni, da je bil lani v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 odstotka ali za 1.100 milijonov evrov. 

"Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic pandemije koronavirusne bolezni potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili," ugotavljajo.

Če nadaljujemo in preverimo izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo, potem vidimo, da so bili lani v zadnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 ti nominalno nižji za 15,4 odstotka (1.031 milijonov evrov) in so znašali 5.665 milijonov evrov. V celotnem letu 2020 so bili izdatki za 10,3 odstotka nižji kot v celotnem letu 2019, kar je bilo največje zmanjšanje doslej in prvo po letu 2013. "Opažamo, da pandemija koronavirusne bolezni in ukrepi za omejitev njenih posledic pomembno vplivajo na nakupno in varčevalno vedenje gospodinjstev," so razkrili v Sursu.  

In sedaj pridemo do varčevanja gospodinjstev: ker so bili izdatki za končno potrošnjo precej nižji, se je močneje povečalo varčevanje gospodinjstev. Torej se v Sloveniji odvija enak trend, kot so ga zaznali v tujini. Ljudje enostavno ne zapravljajo. V tujini pravijo, da je to tudi posledica tega, da so trgovine zaprte (denimo trgovine z oblačili, obutvijo in tehniko), ljudje so več doma in si ne kupujejo toliko oblačil, saj za to ni potrebe, ne hodijo na izlete, počitnice in dopuste, restavracije in lokali so zaprti, prav tako frizerski in kozmetični saloni, ni možnosti obiskovanja tečajev in dejavnosti za otroke ... Tako denar, ki bi ga sicer gospodinjstvo porabilo za plačilo teh obveznosti, ostaja na računih. 

Poglejmo konkretne številke za Slovenijo: stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev) se je v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 povečala za 20,8 odstotne točke in je znašala 30,2 odstotka. Po prvi letni oceni so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2020 privarčevala 25,1 odstotka svojega razpoložljivega dohodka, kar je bilo za 11,7 odstotne točke več kot v letu 2019. Povečanje stopnje bruto varčevanja v četrtem četrtletju 2020 in v celotnem letu 2020 je bilo največje doslej, pravijo na statističnem uradu.