Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila podatek, da letos pričakuje globok padec zasebne potrošnje, in sicer za 6,6 odstotka, prihodnje leto pa se bo povečala za 4,4 odstotka. 

Slovenska gospodinjstva se bodo zaradi negotovih razmer na trgu dela in upoštevanju večjega socialnega distanciranja obnašala previdneje in povečevala previdnostno varčevanje. 

Banka Slovenije pričakuje zlasti padec prodaje avtomobilov, manjše pa bo tudi povpraševanje po storitvah, ki zahtevajo neposrednejši fizični stik.

Da se stopnja varčevanja med prebivalstvom viša, ugotavljajo tudi druge države. Tako so na primer v ZDA zabeležili, da je bila aprila stopnja varčevanja glede na razpoložljiv dohodek kar 33-odstotna. Marca je bila stopnja 12,7-odstotna, februarja pa 8,2-odstotna. Okoli 8-odstotno stopnjo varčevanja so beležili kar nekaj mesecev pred februarjem. 

Spletna stran CNN Business poroča, da je 33-odstotna stopnja varčevanja najvišja stopnja od leta 1959, ko so pristojne institucije začele beležiti ta podatek. Nekateri Američani v času epidemije novega koronavirusa niso imeli toliko priložnosti za zapravljanje, nekateri pa so se zavestno odločili, da je čas za povečan obseg varčevanja. 

Bančni strokovnjak Ken Tumin je dejal, da se je namreč velika večina zdaj začela zavedati, kako pomembno je imeti privarčevani denar za krizne dogodke. Kar pandemija vsekakor je. "Vsak pozna nekoga, ki je ostal brez zaposlitve ali pa je sam ostal brez dela. To je bil streznitveni klic, da morate imeti krizni proračun, do katerega boste lahko hitro dostopali," je dejal Tumin. 

Številni Američani so v tem času na drugi strani prejeli krizne dodatke za delo v času epidemije, povračilo vplačanih davkov in podobno. Tako so si večali privarčevane vsote. Večina pa se sprašuje, kaj konkretno početi s privarčevanim denarjem, da bi ga oplemenitili. Obrestne mere so namreč izredno nizke, tako da se nalaganje denarja v bankah ne izplača. Vsaj trenutno ne, saj naj bi velike ameriške banke kmalu te obrestne mere na depozite zvišale. 

V ZDA se nekateri odločajo za varčevanje pri spletnih bankah, saj so tam pogoji varčevanja boljši in donosnejši. Take banke so na primer Vio Bank, Ally Bank in druge. V času epidemije so sicer tudi one spustile obrestne mere, a so bile te kljub temu višje kot v fizičnih bankah. V slednjih so 0,01-odstotne, v spletnih bankah pa 1,6. Sicer strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko padle na 1 odstotek, a kljub temu bi bilo varčevanje v spletni banki donosnejše. Na 10.000 ameriški dolarjev depozita bi varčevalec v enem letu prejel 100 dolarjev, v fizični banki pa 1 dolar. 

Seveda je tudi možnost, da varčevalci denar vlagajo v delnice ali sklade, a gre za bolj tvegano izbiro. Tisti, ki si to lahko privoščijo, se odločajo za tovrstno investiranje. 

V Sloveniji še vedno velja, da se ljudje najpogosteje odločajo za varne oblike – za klasično obliko varčevanja v obliki vlog pri bankah.

A kako sploh varčevati, se sprašujejo mnogi, ki živijo iz meseca v mesec ter tudi ob morebitni povišici znova porabijo vse, kar so prejeli. "Pomembno je, da se navadimo, da živimo pod tem, kar dobimo. Da živimo od tistega, kar imamo in da ne porabimo vsega. Jaz temu rečem pravilo 10-10-80. Se pravi: 10 odstotkov takoj namenimo za dolgoročne cilje, 10 odstotkov takoj za kratkoročne cilje in če bi z 80 odstotki živeli čez mesec, potem ne bi moglo nikoli priti do tega, da se zlomite. Kar je logično," je v intervjuju za Cekin.si povedala Ana Vezovišek.