Ob covidu-19 vlada zaskrbljenost na finančnih trgih. Inflacija je visoka, priča smo podražitvam, potrošniki so previdni, podjetja so v negotovosti. A poznavalci mirijo, da gre v bistvu za zgodovinsko gledano "običajen" in predvsem za začasen pojav, po katerem bo slej ko prej "znova posijalo sonce". Člani Sveta Evropske centralne banke (ECB) in druge nacionalne banke ocenjujejo, da se bo okrepljena rast cen nadaljevala še v prihodnjih mesecih in se bo začela umirjati v prihodnjem letu. Po njihovih predvidevanjih je začasna tudi inflacija, nanjo so pozorni in bodo še v prihodnje ter bodo sprejemali ukrepe za blažitev tveganj.

Ob negotovosti se med drugimi pojavljajo tudi vprašanja, ali je zdaj sploh primeren čas za investiranje ali je morda bolje varčevati, pa tudi, v kaj vložiti denar, kako in za koliko časa. Najprej razčistimo, da ne doživljamo prvič negotovih časov – človeštvo je v zgodovini doživelo več gospodarskih kriz in zlomov, a je preživelo in se je vselej vrnilo še močnejše. "Že zgodovina nas uči, da ekonomski cikli tvorijo temelj delovanja globalnega gospodarstva. Gospodarske krize so bile in bodo tudi v prihodnje sestavni del celotne slike ekonomskega sistema, ki pa gre, zgodovinsko gledano, v smer razvoja in napredka. Obenem velike nadzorne institucije z regulativami in različnimi orodji skrbijo, da je delovanje sistema čim bolj nemoteno in uravnoteženo," je poudarila finančna svetovalka Katja Bogataj Kopriva.

Včasih pa se v ciklih vseeno pojavijo ekonomske anomalije in stranski učinki določenih izvedenih ukrepov, denimo zdajšnja povečana inflacija, se zaveda, a je hkrati prepričana, da se lahko vsak privarčevan znesek v vsakem času primerno dolgoročno oplemeniti. Pri vsem pa sta odločilna časovni horizont in dobro postavljena strategija – izbira primernih naložbenih razredov in razpršenost. "Preden določimo, koliko in kje bomo investirali ali varčevali svoje prihranke, je pomembno, da določimo svoje finančne cilje. Ker je dogajanje na trgih in volatilnost delniških tečajev skoraj nemogoče natančno predvideti, je smiselno slediti zastavljeni strategiji tako v času rasti kot tudi v času popravkov, ne glede na to, ali se opredeliš kot investitor ali kot varčevalec," je pojasnila. Na splošno pa velja, da daljše časovno obdobje omogoča sprejetje večjega naložbenega tveganja in pomeni tudi manjšo občutljivost na dnevna, tedenska in mesečna nihanja izbranih naložb. 

Tveganje je manjše ob poznavanju in upoštevanju določenih zakonitosti in gibanj na trgih, zato je ključno, da vlagatelji – še posebej ob višji inflaciji in dinamičnem dogajanju na kapitalskih trgih – razumejo osnovne zakonitosti delovanja globalnega gospodarstva. Po besedah finančne svetovalke se lahko zavarujejo pred izgubo vrednosti premoženja z razpršitvijo dela premoženja v različne naložbene razrede, ki učinkovito kljubujejo inflaciji. "Eden od njih so zagotovo delnice svetovnih podjetij, ki s svojimi modeli poslovanja uspešneje prenašajo del cenovnega pritiska prodajnih cen na končne potrošnike. Med privlačnejše naložbene sektorje trenutno sodijo tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma z nadpovprečno rastjo poslovanja v zadnjih dveh letih pandemije covida-19, zadnje dogajanje na trgu energentov pa je v ospredje zopet potisnilo tudi panoge energije. Zunaj tehnološkega in energetskega sektorja ostajajo privlačne delnice farmacevtskih podjetij in podjetij široke potrošnje zaradi nižjih vrednotenj in drugačne dinamike razvoja panoge," je naštela.

Analitik Lojze Kozole svetuje dolgoročno vlaganje na kapitalske trge in za dodatno pokojnino. "Glede na zgodovinsko nizke obrestne mere lahko pričakujemo, da je del presežnih denarnih sredstev veliki večini gospodinjstev primerno periodično investirati na kapitalske trge. Omenjeno je skorajda nujno glede na že dalj časa kritično nizko rodnost v naši državi, ki že nekaj časa slabi jutrišnji pokojninski sistem. V skandinavskih ali zahodnih evropskih državah se na primer več investira tudi v obliki periodičnih investicij na delniških trgih kot pa v vzhodnih evropskih državah in v Sloveniji. Omenjeno pa najverjetneje pomeni, da bodo v Skandinaviji in v zahodni Evropi njihovi upokojenci tudi v prihodnje prejemali višje zunajpokojninske prihodke v primerjavi z našimi," je opozoril. Tudi po besedah finančne svetovalke Katje Bogataj Kopriva obstaja veliko razlogov, zakaj je smiselno začeti čim prej varčevati v obliki naložb v vzajemnih skladih. "Prej ko začnemo varčevati in dlje ko varčujemo, manj bo treba namenjati za mesečno varčevanje in več bo na koncu privarčevanega," je poudarila. To zavedanje pride prav pri varčevanju za pokojnino. "Če začnemo varčevati prej, mesečno vplačujemo manjše zneske, do konca delovne dobe pa privarčujemo več," je dodala.

Koliko, kje in kako dolgo varčevati oziroma investirati?

Pred odločitvijo, koliko, kje in kako dolgo, pa je potrebno odgovoriti na preprosto vprašanje, kakšen je namen oziroma zakaj sploh varčevati. "Ko se odločamo o možnih načinih investiranja ali varčevanja, se vedno najprej vprašamo, kje in na kakšen način bomo plemenitili presežna denarna sredstva oziroma katere finančne instrumente bomo izbrali za uresničitev naših finančnih ciljev, da bomo hkrati lahko tudi mirno spali," je poudarila Katja Bogataj Kopriva. Finančni načrt mora temeljiti na konceptih, kot so časovno obdobje naložbe, načrtovanje tveganja, razpršenost naložb, alokacija sredstev in davčno načrtovanje, je ponovila. "Kar nekaj raziskav, ki so bile narejene v zadnjih desetletjih, dokazuje, da na dolgoročno uspešnost vlaganja in varčevanja najbolj vpliva tako imenovana strateška alokacija premoženja. Gre za odločitev, kako finančno premoženje razporediti med različne naložbene razrede, kot na primer: delnice ali obveznice," je objasnila.

Izbira ustrezne razporeditve sredstev je po njenih navedbah odvisna od dveh ključnih dejavnikov: koliko časa boste vlagali v plemenitenje vloženih sredstev ter koliko tveganja si lahko privoščite. "Alokacijo sredstev si je zato primernejše razlagati kot orodje, ki določa razmerje (angl. trade off) med donosnostjo in tveganjem posameznega portfelja. Pri vlaganju v vrednostne papirje ali v vzajemne sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let, primerno obdobje je vsaj deset let in več. Tako je priporočljivo, da se vlagatelj osredotoči na dolgoročne cilje," je pojasnila.

Po nasvetu analitika Lojzeta Kozoleta pri varčevanju ne varčujmo in del privarčevanih sredstev investirajmo. "Varčevanje in/ali investiranje mora biti vseživljenjska dejavnost, ki jo je treba začeti čim bolj zgodaj, kolikor zgodaj je mogoče," je dodal. Pri borznoposredniških družbah so možne mesečne investicije že za nekaj deset evrov, kar se lahko na mesečni ravni stroškovno učinkovito investira v globalne indekse." Periodično investirajmo in varčujmo, če se le da, in sicer ne glede na obdobje, saj je bolj imuno proti nihanju na kapitalskih trgih, ker zmanjšamo tveganje časovno slabega vstopa na trg."

Kako naj varčuje ali investira mali vlagatelj z nekaj deset evri mesečno?

Za varčevanje in vlaganje niso potrebni veliki dodatni zneski – dovolj je že nekaj deset evrov mesečno in po navedbah Lojzeta Kozoleta je za večino manjših vlagateljev primerno periodično investiranje, ki sledi določenemu indeksu. "Med temi je po razmerju med tveganjem in pričakovanim donosom še najprimernejši izbor globalnega indeksa, ki lahko zajema tudi do 1600 večjih podjetij, razpršenih po vsem svetu in po vseh industrijskih panogah, z njim pa lahko vlagatelj učinkovito investira v globalno ekonomijo. Periodično investiranje je tipično na mesečni ali kvartalni časovni osnovi," je razložil. "Vsekakor pa je ob tem treba omeniti, da mora imeti vsak vlagatelj pri investiranju v mislih tudi višino stroškov, povezanih z investiranjem. Ne moremo se jim izogniti, je pa ključno, da so čim manjši, saj nam 'odžirajo' donos. Za cenovno ugodnejše periodično mesečno investiranje imajo učinkovite produkte na voljo pri borznoposredniških hišah," je poudaril.

"Kot mali vlagatelj lahko zmagaš, če vlagaš postopno in dolgoročno. Tako se namreč v veliki meri izniči vpliv volatilnosti trga. Ena od primernejših oblik vlaganja je vlaganje s sestavljenimi varčevalnimi paketi , pri katerem lahko vlagatelj mesečno ob pomoči trajnika redno vplačuje vsaj 30 evrov," je razložila Katja Bogataj Kopriva. "Zavedati se moramo, da ni nikoli prepozno za varčevanje, tudi v vzajemnih skladih, in da je varčevanje priporočljivo ne glede na trenutna tveganja, ki so prisotna in bodo prisotna tudi v prihodnje, le v novi 'preobleki'. Prej ko začnemo, več bomo lahko imeli privarčevanega po upokojitvi. Že manjši mesečni zneski, na primer 30–50 evri, ki jih počasi in preudarno iz meseca v mesec v obdobju varčevanja investirate in vlagate, na primer v vzajemne sklade, vam lahko na koncu prinesejo veliko nagrado – to je lahko privarčevani znesek za nakup avtomobila ali stanovanja ali kot 'zlati priboljšek' v obdobju jeseni življenja," je izpostavila.

Bolje je torej dolgoročnejše varčevanje ali investiranje, kar je mogoče tudi z nekaj deset evri. "Če sprejmete strategijo sistematičnega investiranja z vnaprej določenimi intervali v daljšem časovnem obdobju, tako imenovano metodo povprečnega stroška, vlagate in varčujete ne glede na gibanje kapitalskega trga. Z doslednim varčevalnim načrtom iz enačbe investiranja lažje odstranite emocije in potencialne človeške napake," je razložila. "Strah pred vlaganjem ali investiranjem pa ima smisel le na kratek rok, ko vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga. Začnite sedaj, razpršite svojo investicijo, vstopajte z manjšimi zneski, ki zmanjšajo tveganje, in plemenitite dolgoročno. Za takšen način varčevanja so vam na voljo tudi različni vzajemni skladi, ki vam omogočajo doseganje zastavljenih dolgoročnih finančnih ciljev," je še dodala.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!