Premoženje in število varčevalcev v slovenskih vzajemnih skladih naraščata, a prebivalci še vedno največ varčujejo v obliki bančnih depozitov. Njihovo realno vrednost znižuje inflacija, zato je stanovsko združenje danes izpostavilo prednosti, ki jih prinaša varčevanje v vzajemnih skladih.

"Vzajemni skladi ponujajo dostopne in transparentne produkte, so varni, saj so pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, prestopanje med podskladi omogočajo brez ali z minimalnimi stroški, zato ponujajo stabilno obliko nalaganja sredstev," je na novinarski konferenci Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov povedal predsednik združenja in predsednik uprave KBM Infonda Matjaž Lorenčič.

Dolgoročno varčevanje je nujno

Kot je pred svetovnim dnevom vzajemnih skladov, ki bo v petek, povedala direktorica združenja Karmen Rejc, so imela slovenska gospodinjstva konec leta 2018 v vzajemnih skladih 1,7 milijarde evrov. "Kljub pozitivnim trendom je prostora za rast veliko. Povprečen Evropejec ima v vzajemnih skladih 10 odstotkov finančnega premoženja oz. 5800 evrov, povprečen Slovenec pa šest odstotkov oz. 900 evrov," je nanizala.

Opozorila je na pasivnost prebivalstva, ki se po njenih besedah premalo zaveda nujnosti dolgoročnega varčevanja. Lorenčič je povedal, da je pri depozitih, ki jih je bilo v bankah konec lanskega leta nekaj čez 20 milijard evrov, zaradi inflacije realno izgubi med 250 in 300 milijonov evrov. "V vzajemnih skladih se lahko varčuje tudi v majhnih mesečnih zneskih," je dodala Rejčeva.

Sogovornika sta opozorila, da se prebivalstvo tako v Sloveniji kot v Evropi stara, zato je potreba po dolgoročnem varčevanju vse večja. O tem bi morali več govoriti, ne samo o podaljševanju delovne dobe in povečevanju učinkovitosti, je menil Lorenčič. "Država mora poskrbeti, da stimulira dolgoročno varčevanje ter poskrbeti za stabilno davčno okolje," je ob tem poudaril.

Število vlagateljev v skladih je približno 450.000

Slovenske družbe za upravljanje v 100 vzajemnih skladih skupaj upravljalo približno 2,7 milijarde evrov, skupaj s premoženjem v alternativnih skladih in premoženjem, s katerim upravljajo na podlagi pogodb o gospodarjenju s finančnimi sredstvi, pa približno 3,7 milijarde evrov. Število vlagateljev v skladih je približno 450.000.

Slovenski vzajemni skladi, ki jih upravlja šest družb, so lani zabeležili približno 540 milijonov evrov prilivov in 550 milijonov evrov odlivov in so tako imeli za 9,3 milijona evrov neto izplačil. Letos pa je denarni tok pozitiven, je povzel Lorenčič.

V Sloveniji je še 96 tujih vzajemnih skladov, ki upravljajo 211 milijonov evrov sredstev. S podatkom o številu vlagateljev združenje ne razpolaga.