V Sloveniji imamo danes pet družb za upravljanje, medtem ko jih je bilo še pred 20 leti štirikrat več. Vse skupaj upravljajo 82 vzajemnih skladov, v katerih ima 470.000 vlagateljev skupaj 3,6 milijarde evrov premoženja, je na novinarski konferenci povedala direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Karmen Rejc. V zadnjih 20 letih se je torej premoženje v upravljanju skladov podvojilo.

Z veseljem je ugotovila, da so vzajemni skladi družb za upravljanje v Sloveniji lani zabeležili blizu 150 milijonov evrov neto vplačil. "Marca smo se srečali z veliko krizo ob pojavu novega koronavirusa in s tem povezanim strmoglavljenjem tečajev na borzah," je spomnila in ugotovila, da večjega odliva sredstev iz skladov zaradi tega niso zaznali. Ko so države začele sprejemati ukrepe za spopadanje s koronsko krizo, se je vnovič začel večji priliv sredstev, ki se nadaljuje tudi v tem letu, je dodala.

Potencial pa se ji zdi še velik. Slovenski vlagatelji imajo namreč še vedno pretežni del svojih finančnih naložb v manjših depozitih in gotovini, ob ničelnih obrestnih merah in napovedi ležarin v bankah pa se seveda začenjajo ozirati za novimi oblikami naložb. "Vzajemni skladi so neka naravna izbira, saj so regulirani in dolgoročno tudi donosnejši kot bančne vloge," je dejala Rejčeva.

Vzajemni skladi pa se kažejo tudi kot primerna oblika dolgoročnega varčevanja za udobno starost. "Prej ko začneš, manjši zneski so potrebni, da si lahko zagotovimo primeren življenjski standard v starosti," je povedal član upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Blaž Bračič.

Svojo trditev je utemeljil na raziskavi Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani. Ta kaže, da je zelo pomembno, kdaj začne posameznik varčevati, koliko časa varčuje in na kakšen način varčuje, je povedal.

Kdor je danes star 35 let, lahko ob upokojitvi pričakuje le še 27-odstotno nadomestitev razpoložljivega dohodka, so izračunali avtorji raziskave. "Če imate pred upokojitvijo 2000 evrov plače, vam bo torej država iz naslova državne pokojnine zagotovila le še 540 evrov državne pokojnine," je navedel Bračič in dodal, da je cilj združenja promovirati dolgoročno varčevanje.

K dolgoročnemu varčevanju pa bi morala državljane spodbujati tudi država. Današnji pokojninski sistem v Sloveniji je nevzdržen, je opozoril Bračič. "Kako motivirati posameznika, da bo v starosti udobno živel, je pomembno vprašanje za državo, ki v tej smeri kaj dosti korakov še ni naredila," je dodal. Za varčevanje se mu zdi primerno namenjati od sedem do osem odstotkov svojega razpoložljivega dohodka.

Vas zanima, kako poskrbeti za varno starost? Prijavite se na Cekin Varna starost e-novice in bodite na tekočem!