Kevin L. Matthews je bil zelo ponosen, ko je pri osemnajstih letih imel na računu privarčevanih 2000 dolarjev, kar je 1.709 evrov. Sedaj 28-letni Američan je za spletno stran Business Insider razkril, da ima njegov sin pri dveh letih na varčevalnem računu že krepko več denarja. Če bosta z ženo tako nadaljevala z varčevanjem za sina, bo ta pri 18 letih imel skoraj 150.000 dolarjev, kar je 128.000 evrov.  

Matthews pravi, da denarja ni podedoval, prav tako nima vrtoglavih zaslužkov. Gre za to, da je določene zneske pravočasno in primerno vložil. 

Njegovi starši niso kazali zanimanja za to, da bi na tak način tudi sami poskrbeli za lastne otroke. Nista načrtovala, vlagala ali upravljala z osebnimi financami. Vse, kar je takrat vedel o financah, je to, da obstajajo varčevalni računi in kreditne kartice. 

Med letoma 2006 in 2008 je delal kot blagajničar na bencinski črpalki. Njegova plača je bila 5,25 dolarja na uro, kar je 4,49 evra na uro. Ko je imel privarčevanih 1.709 evrov, se je počutil resnično bogat. Morda se komu to zdi smešno, a dejstvo je, da ima le 41 odstotkov Američanov finančne rezerve, s katerimi bi lahko poravnali nujne in nepričakovane izdatke. Pa še teh 41 odstotkov ima le okoli 1000 dolarjev rezervnih sredstev, kar je 854 evrov. 

Nato je bil pripravnik v neki investicijski družbi, kjer se je prvič srečal in začel učiti o pomenu primernega vlaganja. "Vprašal sem se, koliko bi sedaj imeli moji starši, če bi pravočasno vložili kaj denarja v delnice podjetja Apple. Ugotovil sem, da če bi od mojega rojstva in vse do leta 2010 vložila le 1000 dolarjev na leto (854 evrov), kar je okoli 83 dolarjev na mesec (71 evrov), bi še pred 25. rojstnim dnevom imel na računu več kot 800.000 dolarjev (685.000 evrov). Moje življenje bi lahko bilo drastično drugačno ..." je dejal. 

Odločil se je, da bo to storil za svoje otroke. Ni želel, da doživljajo stvari, ki jih je on, ko se je ves čas spraševal, kaj če ostane brez službe, kaj če se pokvari avtomobil ...

Takoj, ko so se otroci rodili, sta jima z ženo odprla račune in ustvarila načrt za izobraževanje. A ne gre le za dobre investicije v delnice in sklade, varčevanje ... Gre za to, da otroke naučimo, kako naj upravljajo s svojimi osebnimi financami. Vse, kar se je sam naučil, bo Matthews naučil tudi lastne otroke. Predal bo znanje naprej. Pri tem bosta morala s soprogo poskrbeti tudi za varno starost in stabilne osebne finance, da ne bi s tem obremenjevala otrok. To sta dva koraka, ki sta nujna, da njuna družina ne konča v skupini 70 odstotkov družin, ki že v drugi generaciji ostanejo brez premoženja, za katerega so trdo delali njihovi predniki. 

Zato Matthews pravi, da se moramo v družinah pogovarjati o denarju in napakah, ki jih delamo, ko gre za osebne finance. Iz napak se največ naučimo, a težava je, ker le redki želijo priznati, da ne znajo ravnati z denarjem. 

Dovolj zgodaj se odločite za vlaganje. To delajte tudi za otroke. 

Redno spremljajte svoje finance in jih prilagajajte glede na razmere in želje.