Višji regres predvidoma za več kot 98 odstotkov zaposlenih

Da od regresa v višini do 100 odstotkov povprečne plače ne bo treba obračunati dohodnine in prispevkov za socialno varnost, je vlada predvidela v predlogu novel zakonov o dohodnini in pokojninskem ter invalidskem zavarovanju, ki ju je v teh dneh poslala v potrditev v DZ. Razbremenitev bo veljala že za tekoče davčno leto.

Kakšen regres bodo letos prejeli zavezanci, je odvisno od posameznega delodajalca, vendar na finančnem ministrstvu z veliko verjetnostjo sklepajo, da bodo delodajalci davčno ugodnejšo obravnavo tega dohodka izkoristili.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je tako mogoče predvidevati, da bo regres v celotni višini, za kakršno se bo odločil delodajalec, po novem prejelo več kot 98 odstotkov zaposlenih.

Regres v številkah

Zadnji podatki so na voljo za leto 2016, ko je približno 89 odstotkov zaposlenih prejelo regres do višine 70 odstotkov povprečne plače. V povprečju je znašal 790 evrov. Približno deset odstotkov jih je prejelo regres med 70 in 100 odstotkov povprečne plače oz. v povprečju 1172 evrov, manj kot dva odstotka pa v višini nad 100 odstotkov. Ti so v povprečju prejeli nekaj manj kot 1900 evrov regresa.

Višina regresa se po dejavnostih zelo razlikuje. Tu so podatki na voljo za leto 2014, ko so vsi zaposleni v Sloveniji v povprečju prejeli 694 evrov regresa.

Za najvišji regres so se leta 2014 odločili v podjetjih v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, namreč 938 evrov. Nadpovprečno izplačilo regresa so prejeli tudi zaposleni v predelovalnih dejavnostih (863 evrov), dejavnosti kmetijstva (862 evrov) ter dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (818 evrov). Na spodnji strani lestvice je mogoče najti zaposlene v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialne varnosti (371 evrov).

Regres je obvezen

Regres za letni dopust je v skladu z zakonodajo obvezen dohodek delavcev, ki so upravičeni do letnega dopusta, in sicer ne sme biti nižji od minimalne plače. Po zdaj veljavni ureditvi se v celotnem znesku všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine, medtem ko se prispevke za socialno varnost obračuna le takrat, kadar je višji od 70 odstotkov povprečne plače.