Pa pri tem ne mislimo le starejših objektov, saj se je izkazalo, da tudi novogradnje niso odporne na bes narave. Zadnji primer je stanovanjski kompleks Viška sončava na ljubljanskem Viču, kjer je voda skoraj popolnoma zalila garaže. Zaradi nevarnosti, ki jo temu območju predstavlja Gradaščica, strokovnjaki opozarjajo, da bi morali na tem območju dokončno prepovedati gradnjo kletnih prostorov. Marsikdo je, glede na to, da se poplave tam niso zgodile prvič, sploh presenečen nad tem, da je investitor dobil gradbeno dovoljenje za načrt, ki je predvideval garaže. A očitno je večina že pozabila poplave leta 1926, ko je voda dosegla celo Kino Vič.

Seveda pa daleč od tega, da bi bila izdana gradbena dovoljenja vprašljiva le na območju Ljubljane. Zakon o gradnji objektov namreč investitorju nalaga, da vsako lokacijo, ki je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, najprej pregleda geolog ali geotehnik in poda svoje strokovno mnenje o primernosti terena za gradnjo predvidenega objekta. Kljub geološkim kriterijem pa se gradbena dovoljenja izdajajo tudi za neprimerne lokacije, kar niti ni velika skrivnost. Še slabše pa je z določanjem poplavne ogroženosti pred gradnjo, saj ima le peščica slovenskih občin pripravljene karte poplavno ogroženih območij.

V prihodnosti bo treba bolj razmisliti, kje graditi in kupovati stanovanjske objekte

Čeprav se to v teh nekaj dneh še ni zgodilo, se bo kmalu tudi nepremičninski trg najverjetneje soočil s padcem cen nepremičnin na območjih poplavne, potresne ali kakšne druge ogroženosti v primeru naravne katastrofe.
S predpostavko, da bo vrednost nepremičnin na poplavljenih območjih padla, se strinja tudi Frano Toš iz nepremičninske agencije Interdom. “Takšne poplave se zgodijo redko in so tej generaciji prinesle neko novo spoznanje. Kupce poplavna ogroženost namreč doslej ni pretirano zanimala. Drugače je recimo za območje Barja, kjer je pač splošno znano, za kakšno področje gre in so ljudje, ki tam kupijo nepremičnino, s tem seznanjeni in so se s tem sprijaznili. Se je pa sedaj izkazalo, da je območje, ki ga lahko prizadenejo poplave, mnogo širše od samega Barja! Če je bil objekt zalit, lahko lastnik zato vsekakor pričakuje padec cene. Kako velik bo, bo pokazal trg. Je pa res, da če se poplave v tem času ne bodo ponovile, bodo kupci na poplave v letu ali dveh pozabili.”

Vendar pa kupcem nepremičnin ne svetuje, da se zatečejo v lažen občutek varnosti in predvidevajo, da se poplave takšnih razsežnosti ne bodo ponovile par desetletij. “Priporočam vsem, da so na to pozorni. Spremljajo naj karte poplavne ogroženosti, saj se izlivna območja z urbanizacijo spreminjajo.”

Za lastnike poplavljenih nepremičnin je nekoliko bolj optimistična napoved Ksenije Brence iz nepremičninske agencije Dodoma. 'Prodaja se bo, dokler voda popolnoma ne odteče in dokler lastniki ne zabrišejo še zadnjih sledi nastalih posledic, zagotovo skoraj popolnoma ustavila, vendar dolgoročno vrednost teh nepremičnin ne bo občutno nižja."

Poplavljenim objektom nižji davek na nepremičnine?

Približno 1,2 milijona lastnikov bo v prihodnjih dneh prejelo obvestila o poskusnem izračunu vrednosti njihovih nepremičnin. Gre za podatke, od katerih ne bo odvisna le višina davka na nepremičnine, ampak bodo služili tudi ugotavljanju premoženjskega stanja pri presojanju upravičenosti do socialnih transferjev, kreditne sposobnosti in še česa.

Izračun bo temeljil na podatkih o kupoprodajnih pogodbah z dne 1. julija 2010, kar pomeni, da je prilagojen spremembam na trgu nepremičnin, kjer so cene – odvisno od območja – v času nepremičninske krize padle za okoli 15 odstotkov in ne za 30 odstotkov, kot je neko 'splošno' prepričanje. Geodetski upravi bodo lastniki sicer lahko ugovarjali, a tam zaenkrat še ne predvidevajo, da bi upoštevali padec vrednosti nepremičnin, ki so jih prizadele poplave. Nepremičninski trg se na podatek, da neka nepremičnina stoji na poplavnem območju, doslej namreč ni oziral, če pa bo do tega prišlo, na geodetski upravi obljubljajo, da bodo to vključili v modele vrednotenja.