Nekateri direktorji so se odpovedali milijonom, denarju, ki bi se v normalnih časih stekel v njihove žepe. V prvih vrstah razumljivo v panogah, ki jih je najhuje prizadela koronakriza – denimo prevozništvo, turizem, gostinstvo, avtomobilska industrija. Vodilni v Thai Airways so si za pol leta znižali plače za četrtino, izplačila so si zmanjšali, so si jih zamrznili ali se vsaj odpovedali dodatkom vodilni v Delta Air Lines, Virgin Atlantic, United Airlines, Singapore Airlines, Air New Zealand, Airbnb, hotelih Marriot, zabaviščnem velikanu Disneyju. Plačo sta si prepolovila prva moža McDonaldsa Chris Kempczinski in Fiat Chryslerja Mike Manley, znižujejo pa tudi plače nekaterim svetovno znanim športnikom. Romini nogometaši so se na primer odpovedali štirimesečni plači, v Athletic Bilbau prejemajo nižje, medtem ko manjše plače napovedujejo tudi v znameniti in prej izredno dobičkonosni severnoameriški košarkarski ligi NBA.

Tudi nekateri svetovni voditelji so začeli pri sebi in pozivajo druge, naj jim sledijo. Albanski premier Edi Rama je denimo prepolovil plače vladnih funkcionarjev in jih obenem zelo – po 1000 evrov mesečno za zaposlenega – povišal zdravstvenim delavcem. Po poročanju The National Herald so po pozivu premierja Kiriakosa Micotakisa nekateri grški politiki namenili polovico plače v korist sklada za pomoč po izbruhu novega koronavirusa, med njimi tudi predsednica države Katerina Sakelaropulu.

Indijski vodilni politiki – predsednik države, premier, ministri in guvernerji zveznih držav – bodo eno leto prejemali 30 odstotkov nižje plače, je poročal Business Today. Po besedah ministra Prakaša Javadekarja so vsi prostovoljno pristali na znižnje plač v dobro kriznega sklada Indije. Tudi v Singapurju so si za najmanj tri mesece znižali plače vsi visoki politiki, medtem pa so jih povišali javnim uslužbencem, ki stojijo v prvih bojnih vrstah v boju z novim koronavirusom. Singapurski premier Lee Hsien Loong je sicer eden najvišje plačanih državnih voditeljev na svetu z okoli 1,2 milijona evrov letne plače, medtem ko predsednik države letno prejme 860.000 evrov. Po Singapurcih so se zgledovali v Hongkongu, kjer so napovedali, da bodo politiki preostanek plač namenili v dobrodelne namene in da bodo zdravstveni delavci medtem prejeli 20 odstotkov višje plače ali približno 60 evrov dodatka na dan, odvisno, kar je več.

Za petino je sebi in ministrom v njeni vladi znižala plačo novozelandska premierka Jacinda Ardern "iz solidarnosti do vseh, ki se soočajo s finančno stisko med pandemijo novega koronavirusa". Ukrep se nanaša nanjo, na najožje vladne sodelavce, na ministre in na vse visoke državne funkcionarje, ki bodo vsaj pol leta prejemali 20 odstotkov nižje plače. Če smo bolj konkretni – premierkina letna plača se bo znižala z okoli 260.000 na 206.000 evrov, kar zanjo pomeni 27.000 evrov manj v šestih mesecih. Plače drugih javnih uslužbencev na Novi Zelandiji ostajajo enake, "saj so številni v nujnih službah, med njimi zdravstveni delavci in zaposleni v policiji", je dejala. Z znižanjem plače je postavila zgled in kmalu ji je z enakim ukrepom sledil tudi prvi mož novozelandske opozicije Simon Bridges. Nova Zelandija je sicer hitro ukrepala in država je obstala 26. marca, premierko Jacinda Ardern pa so prepoznali kot eno izmed svetovnih voditeljev, ki so pravočasno in pravilno ukrepali za zajezitev prenosa okužb.

Medtem v Sloveniji: na začetku koronakrize si je takrat novi slovenski politični vrh najprej zvišal plače oziroma – če se izrazimo z njihovimi besedami – so se razporedili v višji plačni razred, nato pa so si plače spet znižali za 30 odstotkov. "Nihče ni zvišal plač. Za čas krize sem vse ministre, DS (državne sekretarje, op. a.) in njihove najožje ekipe uvrstil v možne plačne razrede, enako priporočam vsem predstojnikom povsod, kjer so zaradi #COVID19 preobremenjeni. Kdor bo 2-krat obremenjen, bo za ta čas dodatno plačan. Povsod," je tedaj po plazu očitkov tvitnil premier Janez Janša. No, zdaj bolj obremenjeni najvišji vladni funkcionarji v kriznih časih v najvišjih možnih plačnih razredih prejemajo za 30 odstotkov nižje plače.

Da ne bo pomote – niso si vsi znižali plač. K solidarnostnem odpovedovanju vse glasneje pozivajo politike tudi v Veliki Britaniji, medtem pa je avstralski premier Scott Morrison že zavrnil to možnost, rekoč, da so mnogi javni uslužbenci ravno tako v prvih bojnih vrstah in skušajo reševati človeške stiske. Kakor koli, zagotovo je vedno najbolje začeti pri sebi. Direktor bo težko, težko prepričal zaposlene, naj se odpovedo delu plače "zaradi krize in zagotavljanja likvidnosti", če si bo hkrati sam izplačal polno plačo, bonuse, stimulacije in dobičke. Nekdanji evropski poslanec Antony Hook je za iNews lepo spomnil: "Obstaja rek, da voditelji jedo zadnji. Na milijone zaposlenim so že znižali plačo na 80 odstotkov, številni ne bodo dobili ničesar. In premierjeva najava, da se bodo z ministri odpovedali 20 odstotkom, bi veliko povedala," je poudaril.

Da, res. Če je kriza, naj bo kriza za vse.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!