Lastniki in solastniki nepremičnin, ki jih je v Sloveniji okoli 1,3 milijona, to je skupaj fizičnih in pravnih oseb, bodo prejeli obvestila o tem, katere nepremičnine so v njihovi lasti oziroma solasti, kateri podatki o teh nepremičninah se vodijo v  javnih evidencah in kolikšna je posplošena vrednost teh nepremičnin na dan 31. 12. 2008. Gre za vrednost, ki je najbolj verjetna tržna vrednost. V zakonsko določenih 53 dneh pa bodo nato lahko Geodetski upravi sporočili morebitne pripombe.

Geodetska uprava mora namreč po sklepu vlade do 1. maja 2010 zagotoviti prvi pripis vrednosti nepremičninam v registru nepremičnin, ki je bil vzpostavljen na podlagi popisa nepremičnin. Nadaljna generalna vrednotenja se bodo nato izvajala vsaka štiri leta, vmes pa bodo izračunavali indekse. Lastniki obstoječih nepremičnin bodo morali informacije, ki bi lahko vplivale na vrednost nepremičnine, sami sporočati Geodetski upravi.    

Pripis vrednosti nepremičninam bo tako rezultat množičnega vrednotenja nepremičnin. Vrednosti bodo na Uradu za množično vrednotenje nepremičnin izračunavali po posameznih vrstah nepremičnin (stanovanja, hiše, garaže, lokali, pisarne, industrijske nepremičnine in posebne nepremičnine), za vsako pa bodo oblikovali poseben model. Vrednostne cone bodo v modelu predstavljale vpliv lokacije na vrednost, končni izdelek pa bodo vrednostne tabele, po katerih se bo določilo vrednost nepremičnine glede na njene lastnosti.

Kot je znano, je geodetska uprava od decembra 2006 do konca leta 2007 izvedla popis nepremičnin v Sloveniji. Popisali so nekaj več kot 1,78 milijona oziroma dobrih 95 odstotkov stavb in delov stavb v državi. Junija lani so nato vzpostavili register nepremičnin, v katerem so zbrali podatke iz popisa ter iz javnih evidenc in drugih zbirk.

Geodetska uprava je nato do konca lanskega leta končala izdelavo sistema množičnega vrednotenja, vključno s preveritvijo modelov vrednotenja ter drugih podatkov o nepremičninah in prostoru s posameznimi občinami. Za popis nepremičnin, vzpostavitev registra nepremičnin in dosedanji razvoj sistema množičnega vrednotenja nepremičnin so doslej porabili okoli 14 milijonov evrov.  

V državnem proračunu doslej še ni bilo zagotovljenih sredstev za zaključno fazo množičnega vrednotenja nepremičnin, to je obveščanje lastnikov o ocenjenih vrednostih njihovih nepremičnin. Brez tega pa ni mogoče dokončati projekta in določiti posplošenih tržnih vrednosti nepremičninam v registru nepremičnin, kar je tudi pogoj za uporabo podatkov v javne namene.

Vlada je sklenila, da podpira dokončanje sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in bo sodelovala pri iskanju najustreznejše rešitve za financiranje nalog, vendar želi, da se pri tem poiščejo najracionalnejše rešitve, ki bodo še zagotavljale ustrezno kakovost rezultatov.

Kot nam je povedal Dušan Mitrovič, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin, bi namreč za dokončanje projekta množičnega vrednotenja nepremičnin po prvi oceni potrebovali 3,3 milijona evrov. Po zadnji predlagani racionalizaciji stroškov, s katero bi sporočanje morebitnih pripomb lastnikov itd. prenesli na spletne aplikacije in delno poleg geodetskih izpostav tudi še na upravne enote, pa 2,7 milijona evrov.