V prvem članku smo opisali osnovne postopke dedovanja, kako poteka zapuščinska razprava in kako dolgo lahko postopek traja. Kdo vse je povabljen na zapuščinsko razpravo in kakšni so stroški?

V drugem članku smo se poglobili v vprašanje, kdo plača dolg, ko starši umrejo zadolženi? Kako pokojnikovi dolgovi vplivajo na dediščino? Kaj, če je umrli za seboj pustil davčni dolg? Na naša vprašanja je odgovarjala odvetnica. 

V tretjem članku smo se lotili vprašanja nujnih deležev in nujnih dedičev. Lahko izpodbijajo oporoko oziroma kakšen delež zapuščine jim pripada, če sploh? Znova smo se po pojasnila obrnili na odvetnico Katarino Čeč Labernik. 

Četrti članek smo posvetili pogodbam, ki lahko vplivajo na dediščino: pogodbe o dosmrtnem preživljanju, izročilne in preužitkarske pogodbe. Kakšne so pravice in obveznosti sopogodbenikov ter kdaj se v praksi sklepajo? Pojasnjeval je odvetnik Žiga Marovt.

V petem članku smo podrobneje pogledali, kdaj pogodbe, ki jih za časa življenja sklene zapustnik in lahko vplivajo na obseg zapuščine, ne veljajo oziroma se lahko izpodbijajo, denimo v zapuščinski razpravi zaradi nujnih deležev. Znova je pojasnila posredoval odvetnik Žiga Marovt.

V šestem članku pa preverite tudi, na kaj morate biti pozorni pri dedovanju vrednostnih papirjev. 

V sedmem članku smo preverili, kaj se zgodi, če je umrli za seboj pustil davčni dolg. 

Preverili smo tudi, kdaj otrokom pripada pokojnina po umrlem staršu.

Sicer pa vabljeni, da nas spremljate tudi na Facebooku in Twitterju!