Vlada je na spletnih straneh objavila zadnji predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga bo vlada ta teden obravnavala po nujnem postopku.

Po ocenah ministrstva za finance bo uvedba davka na nepremičnine v proračun prispevala dodatnih 205 milijonov evrov.

Kakšne so davčne stopnje?

Davčne stopnje za stavbe ali dele stavb po zadnjem predlogu znašajo:
– 0,15 odstotka za rezidenčne stanovanjske nepremičnine,
– 0,50 odstotka za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine (prazna stanovanja),
– 0,75 odstotka za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin (v prejšnjem predlogu je bila stopnja 0,80 odstotna),
– 0,40 odstotka za energetske nepremičnine,
– 0,30 odstotka za kmetijske stavbe (te stopnje v prejšnjem predlogu ni bilo),
– 0,50 odstotka za druge stavbe (javne, kulturne spomenike, sakralne objekte itd.). V zadnjem predlogu so nameravali sakralne in kulturne objekte obdavčiti po 0,1-odstotni stopnji, stavbe za drugo rabo pa po 0,5-odstotni stopnji, je obrazloženo v predlogu zakona.

Za zemljišča pa so stopnje sledeče:

– 0,15 odstotka za kmetijska zemljišča,
– 0,07 odstotka za gozdna zemljišča,
– 0,75 odstotka za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo (v prejšnjem predlogu je bila stopnja 0,80 odstotna),
– 0,40 odstotka za zemljišča za energetsko rabo,
– 0,50 odstotka za ostala zemljišča (stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd.), naštevajo v vladnem predlogu zakona.

Višja obdavčitev za črne gradnje

Za rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 eurov, se davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov poveča za 0,25 odstotne točke, so zapisali v predlogu zakona.

Za trikrat pa se povišajo davčne stopnje za nelegalne gradnje. Mora pa biti za stavbo ali del stavbe izdana inšpekcijska odločba.

V predlogu so še zapisali, da se v obdavčitev zajamejo tudi vsa kmetijska in gozdna zemljišča ter kmetijske stavbe, čemur kmetje ostro nasprotujejo. Kmetijska zemljišča in stavbe po sedanjem sistemu praviloma s tovrstno dajatvijo niso bile obremenjene, gozdna zemljišča, ki so odprta z gozdnimi cestami, pa plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Obdavčitev se predlaga tako z vidika enakopravne obravnave kot z vidika fiskalnih ciljev zakona, vključitev v obdavčitev pa je primerna tudi zato, ker tudi te nepremičnine za funkcioniranje koristijo javno infrastrukturo. Poleg tega tudi te nepremičnine svojim lastnikom predstavljajo premoženje, so zapisali v predlogu, ki ga je mogoče najti na spletni strani vlade.