Kako majhen mesečni znesek pomaga do prvega stanovanja

Majhen, reden prispevek danes lahko tako pomembno vpliva na otrokovo finančno varnost v prihodnosti.

Pri dolgoročnem varčevanju je ključnega pomena časovni horizont. Ne gre le za to, koliko denarja lahko vložimo, ampak tudi, koliko časa damo denarju, da začne ustvarjati donose. Prav čas je namreč tisti dejavnik, ki ima največjo moč.

S časom se vse bolj izraža obrestno-obrestni učinek. Gre za princip, pri katerem se donosi ne obračunajo le na začetni vložek, temveč tudi na že ustvarjene donose iz preteklih obdobij. Poenostavljeno povedano: najprej obresti prinaša naš začetni vložek, nato pa začnejo tudi dotlej zaslužene obresti prinašati obresti. S tem se vsako leto donos obračunava na višji znesek, saj vključuje tudi že ustvarjene donose iz preteklih let. Vsako leto se tako osnova, na katero se obračunava donos, povečuje in rast sčasoma ni več linearna, ampak eksponentna.

Za lažjo predstavo: če sredstva dolgoročno vlagamo v globalno razpršen delniški sklad, ki v povprečju dosega okoli 7 odstotkov letne donosnosti, se vrednost naložbe skozi čas povečuje prav zaradi tega učinka. Na začetku je rast videti počasna, saj se donosi obračunavajo na relativno majhen znesek. Ko pa mine več let, se začne razlika hitro povečevati, saj se donos vsako leto obračuna na vse višjo osnovo.

Daljše kot je obdobje varčevanja, izrazitejši je učinek, zato pri dolgoročnih naložbah pogosto rečemo, da je čas naš največji zaveznik.

Zastavimo si cilj, da bo otrok svoje stanovanje potreboval pri 28 letih. Če bi vsak mesec vlagali 160 evrov v globalni delniški sklad, ob predpostavljeni povprečni 7-odstotni letni donosnosti in upoštevanju 1,5-odstotnih vstopnih stroškov, bi po 28 letih imeli približno 158.000 evrov*.

Primer primerjave: če bi enkratno položili 10.000 evrov na varčevalni račun, bi imeli tudi po 28 letih istih 10.000 evrov, a zaradi inflacije bi se njegova kupna moč občutno zmanjšala. Tako se zdi, da je redno, postopno vlaganje bistveno učinkovitejše za dolgoročne cilje kot enkraten večji polog ali zgolj denar na bančnem računu.

Pri zagotavljanju finančne osnove za prihodnost otroka ni omejitve, kdo lahko prispeva. Starši in stari starši lahko skupaj oblikujejo načrt rednega varčevanja. Namesto enkratnih daril ob rojstnih dnevih ali praznikih lahko vsak prispeva manjši znesek, ki se skozi leta sešteva in narašča.

Tako na primer 50 evrov mesečno, vloženih ob enaki predpostavki 7-odstotne letne donosnosti, pomeni po 28 letih približno 49.000 evrov. Če k temu prispevajo še drugi družinski člani, se končni znesek hitro približa potrebni vsoti za začetni dom.

Najpomembnejše pri tem procesu sta doslednost in jasen cilj. Redna mesečna vplačila zmanjšujejo vpliv kratkoročnih nihanj na finančnih trgih in omogočajo, da se obrestno-obrestni učinek razvije. Ključni element je, da vlaganje poteka dolgoročno in sistematično, brez impulzivnega spreminjanja strategije.

Takšen pristop omogočajo globalno razpršeni delniški skladi, kot jih upravlja Sava Infond. Pred začetkom vlaganja velja preveriti stroške, tveganja in primernost naložbe glede na osebne okoliščine, da bo izbran produkt ustrezal dolgoročnemu cilju.

Ko bo otrok dopolnil 28 let, bo pred pomembnimi življenjskimi odločitvami. Starši in stari starši mu morda res ne bodo mogli kar podariti stanovanja, lahko pa mu z dolgoročnim in premišljenim pristopom pomagajo ustvariti trdno finančno osnovo zanj. Majhni, redni prispevki danes lahko pomenijo večjo svobodo jutri in zmanjšajo finančni stres ob odločitvah, ki jih bo moral sprejeti kot odrasel.

Sponzorirana objava.

To je tržno sporočilo. Vsebina članka ne pomeni priporočila za nakup. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte Prospekt z vključenimi pravili upravljanja in Dokument s ključnimi informacijami sklada, ki vas zanima. Pri odločanju za nakup velja upoštevati še vrsto dejavnikov, ki v tem članku niso naslovljeni. Zato se pred sprejemom kakršne koli naložbene odločitve posvetujte z vašim finančnim svetovalcem.

*Prikaz donosnosti na osnovi vlaganja je informativne narave, ki ni veren odraz dejanske pretekle donosnosti katerega koli sklada, ampak matematični model obrestno-obrestnega računa. Izračun z matematičnim modelom obrestno-obrestnega računa upošteva parametre, ki jih vnese uporabnik. Izračunana privarčevana vrednost temelji na izbrani vrednosti vplačanih sredstev, obdobju varčevanja, vstopnih stroških in izbrani donosnosti vlagatelja.