Vilo, vredno 250.000€ dobil za 11€! KAKO?

Tako si najbrž misli Kenneth Robinson, ki živi v čudoviti vili, vredni 250.000 evrov. A je ni kupil, niti najel. Po poročanju teksaških medijev, se je Robinson v hišo kar naselil, izgnati pa ga ni tako enostavno, čeprav sosedje redno kličejo policijo. Tam pa jim odgovarjajo, da gre za civilni postopek, ki ga lahko sprožijo na sodišču.

Robinson namerava hišo dobiti v trajno last na osnovi zakona o priposetvovanju, kot prvi korak, pa je na upravni enoti za 11 evrov že izpolnil potrebne obrazce, ki mu dajejo v primeru, da se odkod pojavi lastnik nepremičnine, predkupno pravico.

Zakon namreč pravi, da mora v objektu vsaj tri leta živeti sam, brez lastnika nepremičnine in z nepremičnino ravnati kot bi bila njegova. Robinson je tako že obesil napis 'zasebna last', da bi se rešil sosedov in drugih radovednežev, ki ga sprašujejo ali je hiša res njegova.

Čigava je zares, je težko reči. Preden je prišel Robinson, je bila namreč prazna več kot eno leto. Lastniki, ki niso mogli več plačevati hipoteke, so jo zapustili, še preden se je lastništvo povsem preneslo na manjšo banko, ki je bila lastnica hipoteke, pa je propadla tudi ta družba.

Tako lastništvo hiše trenutno ni jasno določeno, obstaja pa možnost, da bi jo lahko nazaj zahteval nekdanji lastnik, a bi ta moral v stečajno maso propadle posojilnice plačati preostali znesek posojila, ki menda še vedno znaša več kot 100.000.

Če se bodo postopki dovolj zavlekli, se tako Robinsonu obeta, da bo hišo morda lahko zares obdržal, vsekakor pa bo v njej najbrž lahko še nekaj časa mirno prebival. Besni sosedje, ki se jim zdi, da je so strehe nad glavo prišel na prelahek način, menda kličejo nepremičninske odvetnike in agente, a jim vsi po vrsti razlagajo, da je hiša trenutno nikogaršnja last, zaradi česar si jo Robinson lahko skuša priposestvovati. Potrebuje le še 2 leti in 4 mesece časa.

Kako je s priposestvovanjem v Sloveniji?

Vsekakor tukaj tri leta ne bo dovolj. Zakon namreč določa, da nekdo pridobi lastninsko pravico do nepremičnine šele po preteku 20 let. Priposestvovanlna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne zahtevanega obdobja.

V priposestvovalno dobo se prišteva tudi čas, ko so predniki sedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki. Če pa so njegovi predniki vedeli, da imajo v posesti tujo stvar, potem priposestvovalna doba začne teči z dnem pridobitve pravice (npr. dedovanje).

V bistvu gre pri priposestvovanju za zmago dejanskega nad pravom, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: posestnik ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova, posestnik s stvarjo 20 let ravna kot bi bila njegova, nepremičnina mora biti v posesti ves čas priposestvovalne dobe.