Do sredine oktobra so slovenske banke prejele več kot 24.600 vlog za odlog plačila posojila po interventnem zakonu, ki je stopil v veljavo marca po razglasitvi epidemije covida-19. Po podatkih Banke Slovenije so bile kar tri četrtine vlog vložene v prvem mesecu veljave zakona, nato se je število stabiliziralo, skladno in pričakovano z umirjanjem situacije.

85 odstotkov tovrstnih zamrznitev so banke že odobrile. Med njimi je bilo fizičnih oseb razumljivo več kot pravnih, saj po številu pogodb večji delež predstavljajo krediti prebivalstva. Največ so za moratorije torej prosili prebivalci, in sicer za znesek v skupni višini skoraj 40 milijonov evrov, sledili so jim samostojni podjetniki in mikro podjetja. In čeprav je za moratorij zaprosilo vsega skupaj 302 velikih podjetij, je njihov skupni znesek odobritve daleč najvišji – 179,6 milijona evrov.

Stanje odlogov kreditov sredi oktobra (vir: Banka Slovenije):

Ponekod od drugega vala opažajo porast povpraševanja po odlogih

V Novi KBM so največ vlog za moratorije prejeli od sprejetja zakona do prvega preklica epidemije. Po njihovih navedbah so vloge vseskozi sproti obravnavali, zato so komitente v najkrajšem možnem času seznanili, ali so jim odobrili odlog ali ne. Tudi v Banki Sparkasse so največ vlog dobili v času prvega vala epidemije, predvsem v aprilu in maju, od junija dalje pa beležijo le posamične primere. Za odlog je zaprosilo približno pet odstotkov njihovih kreditojemalcev na področju poslovanja s prebivalstvom, medtem ko je v gospodarskem sektorju za odlog zaprosilo okoli osem odstotkov pravnih oseb. Večina se je odločila za 12-mesečni odlog odplačevanja, tako da bo večina zamrznitev potekla v aprilu, maju in juniju prihodnje leto.

V Gorenjski banki so prav tako zaznali večje zanimanje po odlogih plačil predvsem v spomladanskih mesecih, torej v času prvega vala epidemije, pozneje je bilo bistveno manj povpraševanja. Glede na čas trajanja prvega vala epidemije pri odlogih plačil za šest ali celo za 12 mesecev ne pričakujejo težav z nadaljnjim odplačevanjem. "Z vnovično razglasitvijo epidemije v oktobru in trenutno negotovostjo glede trajanja drugega vala pa ne moremo napovedati, če bodo ukrepi, povezani z odlogi plačil v spomladanskem času, zadostni," so opozorili. Na primer v Addiko banki od vnovične uvedbe strožjih ukrepov za blaženje pandemije jeseni znova zaznavajo porast vlog za odlog plačila obveznosti, tudi od komitentov, ki so po izteku prvega odloga zdaj zaprosili za vnovičen, že drugi moratorij. Strankam svetujejo, naj podrobno preučijo sklenitev odloga plačila obveznosti, saj lahko pomeni večjo mesečno obveznost po poteku odloga plačila ali podaljšano ročnost in posledično večje stroške za stranko.

"Zaradi vnovične zaostritve epidemije in delne ustavitve aktivnosti trenutno pri fizičnih osebah ne beležimo povečanega obsega oddanih vlog in jih tudi ne pričakujemo, saj imajo stranke za oddajo vloge možnost do 30. novembra 2020. Če so stranke izkoristile manj kot 12 mesecev, imajo še čas, da podaljšajo do 12 mesecev," pa so pojasnili v NLB. Številčno so imeli pri njih največ vlog fizičnih oseb, mikro podjetij in samostojnih podjetnikov, sledijo mala in srednja podjetja. Največ jih je bilo iz panog, ki jih je epidemija koronavirusa najbolj prizadela: mestni turizem, industrija dogodkov, transport, kultura ter storitve, kot so frizerstvo, fitnes, pa kovinska industrija, vezana na avtomobilsko. Sicer pa so do konca prvega polletja 2020 odobrili za 417,5 milijona evrov moratorijev covid-19, med njimi za 306,8 milijona evrov na segmentu podjetij, kar predstavlja 17 odstotkov celotne izpostavljenosti do podjetij, so dodali.

Zavedajo se, da so ob drugem valu epidemije za zamejitev števila okužb vnovič ustavljene številne aktivnosti, med drugim tudi nekatere gospodarske panoge. Po njihovih predvidevanjih se bodo prave posledice pokazale šele v prihodnjih mesecih, medtem pa že za prihodnje leto pričakujejo tudi več povpraševanja po kreditih z državnim jamstvom. "V NLB glede na izkušnje predlagamo (iniciativa je šla skupaj z GZS) bistveno poenostavitev jamstvene sheme predvsem za mala in srednja podjetja, saj je za ta segment zelo kompleksna. Sami pogoji so precej striktni in rigidni (na primer postopki glede dokazil in dokumentacije za izpolnjevanje pogojev), predlagamo pa tudi zvišanje zneska garancije države z 10 na 25 odstotkov letne prodaje, da bi bili tudi manjši podjetniki deležni višjega obsega pomoči. Oboje bi gospodarstvu pomagalo pri ohranitvi čim več delovnih mest," menijo.

Banke: Vsak primer obravnavamo posamično in skušamo najti rešitev

Življenje je nepredvidljivo in zdaj je negotovost večja kot kdaj koli prej. Finančna situacija se lahko hitro spremeni, bodisi zaradi izgube službe bodisi zaradi znižanja prihodkov, bolezni ali drugih okoliščin. In če ne morete odplačevati posojila, je odlog res eden izmed učinkovitejših ukrepov, a je treba banko čim prej opozoriti na finančne težave, še najbolje pred prvim zapadlim plačilom obroka. "Vloge obravnavamo individualno. Razumemo nastalo situacijo in potencialno stisko strank. V tej luči poteka tudi iskanje rešitev, ki bi bile v obojestranskem interesu. Pri tem je pomembno, da se stranka, če se pojavijo težave, čim prej obrne na banko. Tudi v interesu banke je, da s kreditojemalcem poskuša doseči dogovor o poplačilu zapadlih terjatev," denimo poudarjajo v UniCredit Banki Slovenija.

Tudi v drugih bankah zatrjujejo, da vselej skušajo iskati rešitve, pa četudi komitenti morda ne izpolnjujejo pogojev za moratorij po interventni zakonodaji. Komitente, ki bi morda tudi po prvotnem preteku zamrznitve še potrebovali odlog, pa bodo obravnavali posamično, glede na njihov položaj in v okviru zmožnosti. Poleg odloga po interventni zakonodaji namreč omogočajo tudi druge rešitve – refinanciranje posojila, podaljšanje časa odplačevanja, sprememba obrestne mere ... In končno bančniki tudi zdaj tako kot poprej pozivajo k odgovornosti pri jemanju posojila.

Za odlog lahko zaprosite do konca novembra, bodo podaljšali ukrep?

Denarna politika z ukrepi ob začetku koronakrize je po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta tudi z možnostjo interventnega odloga posojila poskrbela za zagotavljanje likvidnosti in sprejela pandemične instrumente za pomoč. Razmere po prvem valu so se poleti umirile, zdaj se znova zaostrujejo in kratkotrajno gospodarsko okrevanje izgublja zagon. V Banki Slovenije ocenjujejo, da se bo v primeru poslabšanja gospodarskih razmer v prihodnjih mesecih povečalo zanimanje podjetij za kredite z jamstvom države.

Po trenutni interventni zakonodaji lahko upravičenci, ki se zaradi epidemije covida-19 soočajo s spremenjenim finančnim položajem, še do konca novembra 2020 zaprosijo za zamrznitev posojila za največ 12 mesecev. Verjetno bodo ukrep podaljšali, saj je v vladnem osnutku šestega protikoronskega svežnja ukrepov predvideno podaljšanje moratorijev za kredite. Sprejeti ga mora še državni zbor.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!