Nadškofijska karitas Maribor je razkrila, da na njihova vrata trkajo tudi zaposleni, ki potrebujejo pomoč, saj se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Trenutno se najpogosteje srečujejo s prošnjami za kurjavo in za topla zimska oblačila, z zaostanki pri plačilih električne energije ter opomini pred odklopom, ob tem pa opažajo tudi dolgove za prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Predsednik mariborske humanitarne organizacije Branko Maček je dejal, da je največ stisk še vedno pri tistih, ki ne morejo poravnavati položnic. "Gre za družine in posameznike, ki ne zmorejo poravnavati osnovnih stroškov za nujne življenjske potrebščine, kot so najemnina, elektrika, voda, ogrevanje, in drugih sprotnih obveznosti," je razložil in dodal, da je med njimi precej brezposelnih, ki jim je poteklo nadomestilo in zdaj prejemajo samo denarno socialno pomoč in otroške dodatke.

Pomoč iščejo tudi upokojenci

Kot je povedal Maček, po pomoč prihaja veliko upokojencev, ki se z nizkimi prihodki le s težavo prebijajo iz meseca v mesec. "Vse pogosteje opažamo, da imajo številni iskalci pomoči težave s telesnim in duševnim zdravjem, povečano je povpraševanje po oblačilih in drugih rabljenih izdelkih, od posteljnin in posode do igrač," je razkril razmere. 

Med drugim so do konca oktobra izdali 2114 prehranskih in higienskih paketov, 781 paketov pomoči v oblačilih in obutvi ter drugih izdelkih ter ugodili 345 prošnjam za finančno pomoč pri plačilu položnic.

V mreži župnijskih karitas so razdelili tri dobave hrane iz operativnega programa Evropske unije za materialno pomoč najbolj ogroženim, kar je skupaj zneslo 410 ton živil. S tem programom njihovi sodelavci in prostovoljci pomagajo več kot 17.000 socialno najbolj ogroženim ljudem na širšem mariborskem, koroškem in ptujskem območju.

S pomočjo projekta Donirana hrana so v tem času zbrali 180 ton hrane, iz nje pa pripravili ter razdelili 7651 prehranskih paketov. V program je bilo vključenih 142 družin ali posameznikov oziroma 444 socialno najbolj ogroženih ljudi. "Dnevno na ta način pomagamo 20 do 25 družinam ali posameznikom, ki so praviloma vključeni enkrat oziroma dvakrat tedensko," je pojasnil Maček in dodal, da je med temi 38 odstotkov ljudi, ki živijo sami.

Na mariborski karitas se po njegovih besedah trudijo, da bi pomoč nudili celostno, zato v večini programov redno opravljajo individualne svetovalne pogovore, preko katerih spremljajo razmere pri tistih, ki so vključeni. Ob tem jim nudijo svetovanje ali jih napotijo na specializirane ustanove.