Že leta je na Švedskem brezgotovinsko plačevanje bolj priljubljeno od gotovinskega. Sedaj se je, s prihodom novega koronavirusa, ta trend le še okrepil. Tako močno, da so sedaj starši še žepnino svojim otrokom začeli izplačevati brez gotovine. 

Le 16 odstotkov otrok na Švedskem dobi svojo žepnino v kovancih in bankovcih, preostali pa jo prejmejo na svoje bančne račune. 

Raziskava, ki so jo opravili v državi, je ugotovila, da osebe v starosti od 18 do 34 let, v 75 odstotkih primerov ne plačujejo z gotovino. Kovanci in bankovci, ki so na Švedskem v obtoku, predstavljajo le en odstotek BDP. Za primerjavo: v ZDA znaša osem odstotkov, v evro območju pa 10 odstotkov. 

Koronakriza je na Švedskem odnos do gotovine le še poslabšala, saj se vse več ljudi načrtno izogiba gotovini. V porastu je brezstično plačevanje. 

V Nemčiji je na primer v času novega koronavirusa brezgotovinsko plačevanje  zraslo s 40 na 44 odstotkov, na Švedskem pa znaša že 85 odstotkov. 

V švedski nacionalni banki opozarjajo, da ima lahko ta trend tudi negativne posledice, saj mladi ne bodo imeli realne slike o tem, kaj denar sploh pomeni, kako pridemo do njega, kako ravnamo z njim ... 

Prav tako opozarjajo na kibernetične napade, s katerimi se lahko brezgotovinsko plačevanje popolnoma onemogoči - vsaj za nekaj časa. Takrat je dobro razpolagati z vsaj nekaj gotovine. To je še posebej pomembno za banke, ki imajo v svojih trezorjih in blagajnah le manjše vsote denarja. Tem pozivom so se pridružili tudi številni skeptiki, ki menijo, da se država ne more zanašati le na digitalni sistem plačevanja, saj lahko kaj hitro pride do kakšnih izrednih razmer, v katerih to ne bo mogoče.