Prvi mož zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež je opozoril na posledice morebitnega takojšnjega dviga pokojnin nad prag revščine. Tudi Peter Pogačar meni, da bi se vlada morala izogibati kratkoročnim sistemskim posegom.

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Marijan Papež je med izzive, ki so pred vlado pri izvedbi koalicijske pogodbe, izpostavil izredno usklajevanje pokojnin, letni dodatek, dvojni status, spremembo invalidskega zavarovanja, pa tudi povečanje prispevka delodajalca in odpravo nekaterih administrativnih ovir.

Kot morda največja finančna zalogaja pa je Papež navedel izredne uskladitve, ki so v koalicijski pogodbi vezane na gospodarsko rast, ter dvig pokojnine za 40 let delovne dobe nad prag revščine in posledično usklajevanje vse ostalih nižjih pokojnin za krajšo delovno dobo.

Takojšnji dvig polne pokojnine s sedaj zagotovljenih 516 evrov na več kot 613 evrov bi pomenil 300 milijonov evrov stroškov na letni ravni, to pa bi, kot je dejal Papež, "pomenilo že nevarnost za normalno delovanje pokojninskega sistema". Sicer pa bi po njegovem mnenju postopno, z rednimi in izrednimi uskladitvami, v štirih letih lahko prišli do tega zneska.

Po Papeževem prepričanju je spremembe sicer treba uveljaviti postopno ter na podlagi izračunov. Po drugi strani pa meni, da je za zagotavljanje dostojnih pokojnin relativno hitro uresničljiv ukrep v dvigu odmernega odstotka za odmero pokojnine.

Tudi po mnenju Petra Pogačarja, ki je po novem zaposlen na ministrstvu za javno upravo, bi se morala vlada pri izvedbi pokojninske reforme predvsem izogniti kratkoročnim sistemskim posegom. Spremembe je po njegovem prepričanju treba vpeljati čim prej, vendar na podlagi tehtnega premisleka in izračunov.

Sicer pa je Pogačar opozoril na nove oblike dela, kot je delo prek spletnih platform, ki nastajajo kot posledica razvoja storitvenega sektorja in ki prinašajo popolnoma nove elemente. Pri tem se postavlja vprašanje, ali lahko tistim, ki delajo v omenjenih novih oblikah, zagotovijo ekonomsko, pravno in socialno varnost oziroma ali so sistemi iz socialnih zavarovanj že prilagojeni novim trendom na trgu dela.

Za Pogačarja je odgovor nikalen, zato se morajo sistemi socialnih zavarovanj sproti prilagajati trendom na trgu dela. "Če bomo vztrajali na obstoječih sistemih socialnih zavarovanj, brez prilagoditev novim oblikam dela, postavljamo pod tveganje socialno varnost tistih, ki delajo na teh novih oblikah dela. Zato bo nujna tudi prilagoditev sistemov socialnih zavarovanj, kot jih imamo danes, ali pa oblikovanje povsem novega koncepta socialnih zavarovanj samo za te oblike dela. To pa hkrati pomeni razpad trga dela in razpad sistemov socialnih zavarovanj," je dodal Pogačar.