Po ustaljeni sodni praksi se dokazuje obstoj zunajzakonske skupnosti predvsem z dejanskimi okoliščinami, kot so denimo skupno bivanje, gospodinjstvo, finance. Osebi morata v očeh okolice veljati za zunajzakonska partnerja in obstajati mora notranje čustveno razmerje med njima. Potrebno je torej tudi njuno soglasje, kako vsak izmed njiju dojema odnos do drugega in ali se ujemata njuni volji oziroma pogleda na razmerje. "Vrhovno sodišče je v svojih odločitvah večkrat poudarilo, da se zunajzakonske skupnosti ne sme mešati s prijateljstvom oziroma z dalj časa trajajočim razmerjem intimne narave, v katerem med osebama ne obstoji volja po vzpostavitvi skupnega življenja, ekonomske in socialne skupnosti," je poudarila odvetnica Katarina Čeč Labernik.

Tako kot v zakonski zvezi tudi med trajanjem zunajzakonske skupnosti nastaja skupno premoženje, ki se ob morebitnem razhodu deli na enak način kot premoženje bivših zakoncev. "Skupno premoženje so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti in življenjske skupnosti. Skupno premoženje je tudi premoženje, pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja," je pojasnila.

Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža na njem enaka, (bivša) partnerja pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Pomembna razlika ob delitvi premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev pa je predvsem, ker je začetek zakonske zveze med zakoncema vedno znan – dan poroke –, medtem ko se lahko pojavijo težave, nejasnosti in nesoglasja pri določanju obdobja trajanja zunajzakonske skupnosti, v katerem nastaja skupno premoženje. Zato je pri zunajzakonskih partnerjih praviloma sporen obseg skupnega premoženja zaradi nesoglasja glede dejanskega trenutka začetka zveze, je opozorila.

Partnerja imata lahko poleg skupnega tudi posebno premoženje, ki se ne deli. Na mestu je vprašanje, kako je recimo z delitvijo kupnine ob morebitni prodaji nepremičnine ali druge vrednejše stvari, ki jo je denimo eden izmed zakoncev imel pred nastankom zunajzakonske zveze in ki jo je prodal med obstojem zveze? 

"Posebno premoženje vsakega od zakoncev je premoženje, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske (ali zunajzakonske) zveze ali neodplačno med trajanjem zveze. Za zunajzakonsko skupnost velja smiselno enako kot v zakonski zvezi – torej je posebno premoženje tisto, ki ga je partner pridobil pred začetkom zunajzakonske skupnosti ali neodplačno (na primer dediščina) v času trajanja zunajzakonske skupnosti," je razložila odvetnica Katarina Čeč Labernik. 

"Ob prodaji nepremičnine ali druge stvari, ki predstavlja posebno premoženje zunajzakonskega partnerja, le-ta obdrži lastninsko pravico na celotni kupnini. Premoženje je sicer spremenilo obliko, še vedno pa gre za posebno premoženje," je poudarila.

Kdaj je smiselno skleniti "predporočno pogodbo"?

V ogib nepotrebnih sporov ob razhodu je v določenih primerih tudi pametno skleniti tako imenovano "predporočno pogodbo", s katero lahko partnerja med drugim uredita medsebojna premoženjska razmerja. Ureja jih Družinski zakonik, ki je bil sprejet marca 2017 in ki se je začel uporabljati 15. aprila 2019. Sklenjene morajo biti v obliki notarskega zapisa in notarji tudi vodijo njihov register.

"Pri zakonitem načinu v času trajanja zunajzakonske skupnosti nastaja skupno premoženje, ki pripada parterjema skupaj. Na skupnem premoženju deleži vsakega od partnerjev niso določeni, ob prenehanju zveze pa velja domneva, da sta deleža na njem enaka. S sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij pa se partnerja dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. S tako imenovano "predporočno pogodbo" lahko izključita nastajanje skupnega premoženja ali se dogovorita, da se po razpadu partnerke zveze deli na določen način," je pojasnila odvetnica.

Po njenih besedah je sicer iz širšega družbenega vidika ustreznejši zakonit premoženjski režim, "saj nudi večjo zaščito partnerju, ki se na primer odreče karieri in v pretežni meri skrbi za gospodinjstvo in otroke. Težko si predstavljam, da bi finančno močnejši partner želel skleniti pogodbo, ki bi bila zanj "škodljiva". Zato so partnerji, ki v zvezi zaradi ostalih družinskih obveznosti zaslužijo manj, običajno postavljeni v neenakopraven položaj" je opozorila.

"Predporočna pogodba" pa je smiselna predvsem v primerih, ko partnerja ali eden od njiju ob začetku zveze razpolaga s premoženjem večje vrednosti. "V pogodbi se običajno namreč določi oziroma popiše posebno premoženje vsakega od partnerjev, s čimer se partnerja izogneta dokazovanju narave določenega premoženja ob morebitnemu prenehanju zveze. Pogodba je smiselna tudi v primerih, ko pride do mešanja premoženja, na primer z vlaganjem posebnega premoženja enega partnerja in skupnega premoženja v posebno premoženje drugega partnerja. Z vidika pravne in finančne varnosti je zagotovo smiselno, da se s pogodbo določi, katera od recimo nepremičnin ali vrednejših premičnin bo po razpadu zunajzakonske skupnosti pripadla kateremu od partnerjev," je razložila.

Po njenih izkušnjah so sicer najpogostejši spori ob razhodu zunajzakonskih partnerjev ravno glede obsega skupnega premoženja. "Še posebej zapleteni so primeri, ko partnerja vlagata svoje skupno in posebno premoženje v premoženje tretjega, denimo gradnja na zemljišču v lasti staršev enega od partnerjev. V takšnih primerih je resnično priporočljivo, da se stranke dogovorijo, na kakšen način se bo delilo premoženje oziroma se bodo vračala vlaganja v primeru prenehanja zunajzakonske skupnosti," je izpostavila. 

"Po razpadu zunajzakonske skupnosti je po mojem mnenju najbolj smiselno, pa tudi ekonomično skleniti sporazum glede obsega in načina delitve skupnega premoženja. Pri tem opozarjam, da je potrebno tak pravni posel skleniti v obliki notarskega zapisa," je dodala.

Kako je ob smrti enega od zunajzakonskih partnerjev?

Enakopravnost zakoncev in zunajzakonskih partnerjev določa tudi Zakon o dedovanju, po katerem ima enako kot preživeli zakonec dedno pravico po umrlem partnerju tudi zunajzakonski partner, če sta živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti brez sklenjene zakonske zveze. "To velja le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Zunajzakonski partner je torej pri dedovanju izenačen z zakoncem ter posledično tudi nujni dedič," je pojasnila odvetnica Katarina Čeč Labernik.

Obstoj zunajzakonske skupnosti ugotavlja sodišče in otroci (predvidoma iz prejšnje zveze) ga seveda lahko izpodbijajo. "Gre za dejansko in ne pravno vprašanje, pri čemer le-to ne more biti predmet samostojnega tožbenega zahtevka. V postopku se rešuje kot predhodno vprašanje, odločitev o njem pa ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno," je razložila.

Kot že zgoraj navedeno - za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so skupno bivanje, gospodinjstvo, finance. Partnerja morata v očeh okolice hkrati veljati za zunajzakonska in med njima mora biti notranje čustveno razmerje, torej soglasje o zvezi. In ravno dokazovanje slednjega je problematično v primeru smrti enega od njiju, je opozorila odvetnica.

"Spori glede obstoja dedne pravice zunajzakonskega partnerja spadajo med kompleksnejše. Vsekakor je priporočljivo, da se stranke za njihovo reševanje obrnejo na odvetnika," je poudarila.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!