'Najprej ukradli sliki, nato še zlatnino', 'Vlomil v hišo in odnesel gotovino ter nakit', 'Na delu serijski vlomilec'. Naslovi, ki se berejo kot uvod v zanimive kriminalne zgodbe. A žal taki prizori vse bolj postajajo stalnica v našem življenju. Ljudje izgubljajo službe in nekateri v primežu obupa enostavno ne vidijo druge rešitve, kot da poskusijo nekaj zaslužiti z ropanjem. Če prvič uspe, je posameznik na dobri poti, da postane serijski vlomilec in sčasoma se tako dobro izuri, da za rop potrebuje vsega tri minute.

Nizke obrestne mere vse več Slovenk in Slovencev spodbujajo k temu, da denar hranijo doma, ne v bankah. Tudi v varnem zavetju doma pa je ta vse prej kot varen, pa naj bo še tako dobro skrit. Denar 'v štunfu', kot radi rečemo, močno privlači tatove, ki so zelo iznajdljivi, ko gre za odkrivanje skrivališč. Tri minute naj bi potrebovali vlomilci, da prečešejo stanovanje in jo popihajo z nakradenim plenom. Osem minut naj bi glede na rezultate raziskave nemških strokovnjakov za varnost potrebovali za srednje veliko družinsko hišo. In skoraj vedno najdejo plen, pa naj bo ta v še tako skrbno premišljenem skrivališču.

V največji nevarnosti naj bi bila standardna skrivališča denarja: v nogavicah, v lončku za kavo, pod vzmetnico ali za okvirjem slik. A tudi če svoj denar shranite nekam, kjer ste prepričani, da ga zagotovo ne bo mogoče najti, ga lahko tatovi hitro 'izvohajo'. Tudi oni namreč postajajo vse bolj iznajdljivi.

Strokovnjaki za varnost svetujejo, naj ljudje v primeru, da denar hranijo doma, tega spravijo v dobro zavarovan trezor. Sicer je res, da znajo profesionalni tatovi vlomiti tudi v tega, a jim bo odpiranje vzelo več časa, zato obstaja večja verjetnost, da jih kdo zasači med delom in ne bodo mogli pravočasno pobegniti. Poleg tega je v primeru, da doma hranite večjo količino denarja in drugih dragocenosti, dobro razmisliti o alarmni napravi ter video nadzoru, ki postajajo cenovno vse bolj dostopni.