24-letni Slovenec s svetovanjem služi 300 evrov na uro

Stari ste 24 let, zaslužite 300 evrov na uro. Kaj bi rekli tistim, ki pravijo, da marsikaj ni mogoče?

Lahko se pritožuješ, da je gospodarska kriza ali da je življenje nepravično, lahko pa ne iščeš izgovorov, ampak delaš, da bi dosegel nek cilj. Ni lahko. Jaz sem veliko časa porabil za svoj blog, preden sem začel zaradi njega služiti. Ko še nisem imel veliko denarja, sem si plačal tečaj prek spleta, ki je stal 1000 evrov, da bi se naučil, kako se lotiti svetovanja. Včasih moraš tvegati, ne da bi vedel, ali se ti bo obrestovalo.

Kako ste svojemu delu postavili ceno?

Cena je odvisna od tega, kakšno vrednost ima tvoje delo. Če nekdo plača za eno uro z menoj 300 evrov, potem pa zaradi tega zasluži desetkrat več, 300 evrov ni velik strošek. Tudi če si zaposlen v podjetju, se lahko pogajaš za dobro plačo, če lahko dokažeš, da si za podjetje veliko vreden. To pa si lahko tudi, če najdeš način, da določeno delo opraviš veliko hitreje.

Je bila pri svetovanju mladost kdaj ovira?

Prejšnje leto sem pomagal 150 ljudem in mogoče se je ta pomislek pojavil dvakrat. A sem jih lahko takoj pomiril, da sem pomagal že veliko strankam, ki so bile starejše od mene.

Obstaja veliko nasvetov, kot so, da si naredite seznam opravil, da razbijete večje naloge na več manjših, ampak iskreno – nič od tega ne pomaga, če si utrujen in brez energije. Kar bi naredil v eni uri, opraviš v dveh, treh. Zato je ključno, da poskrbiš, da imaš vsak dan veliko energije. To pa narediš na tri načine.

1. Dovolj spiš. Jaz recimo spim devet ur, ne glede na to, koliko dela imam, ker si to postavim za prioriteto.

2. Se rekreiraš.

3. Se zdravo prehranjuješ. Če se zjutraj naješ kruha z marmelado, boš imel manj energije, kot če poješ jajca z zelenjavo.

Ste opazili še kakšno pogosto napako, zaradi katere smo premalo produktivni?

Slovenci si med delom vzamemo premalo pavz, ker mislimo, da je nekaj dobrega, če delamo neprekinjeno 14 ur na dan. Toda študije kažejo, da smo optimalno osredotočeni samo približno tri ure na dan. Da bi bili tudi preostali čas čim bolj produktivni, si moramo na uro in pol ali dve uri vzeti odmor, se odmakniti od računalnika in od dela. Najbolje bi bilo, če bi odšli na sprehod; če se zaklepetamo s sodelavci, pa ne bi smeli govoriti o delu. V Sloveniji nadrejeni tega po navadi ne gledajo z odobravanjem, zato lahko morda tako delamo dva tedna in jim pokažemo dokaz, da smo bili v tem času veliko bolj produktivni.

Kaj je skrivnost ljudi, ki najdejo dovolj časa, da se ukvarjajo s kopico stvarmi?

To, da se odločijo, da nečesa ne bodo počeli, da lahko počnejo nekaj drugega. Vsi imamo na teden 168 ur. In to ni malo. Zato nihče ne more reči, da za nekaj nima časa. V resnici ga pogosto mečemo stran. Če pridemo domov in še ne vemo prav dobro, kaj bi počeli, je čas mogoče zelo hitro zapraviti. Kako bomo porabili svoj čas, se moramo odločiti zavestno. Če stvari načrtujemo vnaprej, ga bomo našli veliko lažje.

Bi lahko svoje cilje dosegli hitreje?

Najlažje je, če najdemo ljudi, ki so naš cilj že dosegli in jih vprašamo, kako jim je uspelo. Če sledimo njihovim nasvetom, je verjetnost, da bomo dosegli podoben rezultat, zelo visoka. Ko se pojavijo dobri rezultati, pa je treba spet stopiti do teh ljudi. To je tisto, česar večina ne stori, zato je zelo verjetno, da se vam bo obrestovalo tako, da si boste pridobili mentorja in lahko svoj cilj dosegli še hitreje in bolj uspešno.

Je res, da bi morali določene dele svojega življenja spremeniti v rutino?

Ni dobro v rutino spremeniti celega dne, ker je to dolgočasno, lahko pa spremenimo v rutino recimo, kaj jemo za zajtrk, da nam zjutraj ni treba zapravljati časa z razmišljanjem o tem. Potem lahko to energijo, ki jo imamo zjutraj, ko vstanemo, porabimo za bolj pomembne projekte.