Vodje, ki svojo vizijo uresničujejo tudi s priznavanjem svojih napak in omejitev znanja ter s priznavanjemo prispevka drugih k uspehu, prejemajo največ spoštovanja in lojalnosti svojih podrejenih. S tem pa dosegajo tudi najboljše rezultate, je pokazala zadnja študija Brigham Young univerze za management v Utahu (ZDA).

Kljub temu pa je narcisizem pogosto nujno sredstvo za uspeh – ta je igral ključno vlogo tudi v zgodnjem obdobju soustanovitelja podjetja Apple Steveu Jobsu, ki je bil obsedeno predan svoji viziji o pametnemu telefonu iPhoneu in tako pomagal oblikovati podjetje v eno najbolj uspešnih podjetij na svetu.

''Ponižnost ni mišljena v smislu, da mora nadomestiti vse vidike voditeljev,'' je za The Huffington Post povedal profesor poslovne etike iz univerze v Utahu Bradley P. Owens. ''Ampak je mišljena, da nadomesti ali ublaži ekstreme narcisizma.''

Študija, ki je pokazala, da je določena mera ponižnosti ključnega pomena za ljudi na vodilnih položajih, je bila objavljena v poslovni reviji Journal of Applied Psychology. Preučevali so 876 zaposlenih v velikem podjetju, kjer se ukvarjajo z zavarovanji. Zaposlene so prosili, naj ocenijo 138 ljudi na vodilnih položajih, ocenjevati pa so morali njihovo ponižnost in učinkovitost ter kako so uspeli motivirati svoje zaposlene. Merili so tudi nivo narcisoidnosti voditeljev, tako da so jih prosili, naj se opišejo z besedami: 'Sem izjemna oseba' ali 'sem tak kot vsi drugi.'

''Vodilni, ki so se izkazali za najbolj uspešne, so bili tisti, ki so bili močno narcisoidni in hkrati izjemno ponižni,'' je povedal vodja raziskave profesor Owens. Kako je ta dualnost možna v realnosti, je profesor pojasnil s primerom Steva Jobsa in njegove biografije Becoming Steve Jobs (Postati Steve Jobs), ki sta jo napisala novinarja Brent Schlender in Rick Tetzeli.

V knjigi razkrijeta, kako se je Steve Jobs moral naučiti ponižnosti v letih, ko so ga odpustili iz podjetja Apple. Skoraj desetletje kasneje se je Jobs vrnil v podjetje in vodil svoje zaposlene na povsem drugačen način, z veliko večjo mero ponižnosti. Kot pojasnjuje profesor, je Jobs za svoj vzpon potreboval narcisoidnost, a ko je prišel na vodilno pozicijo, se je moral naučiti drugih vrlin.

Do leta 1985, ko so ga odpustili, je bil Jobs poznan predvsem po tem, da je bil izjemno zahteven do svojih podrejenih. ''Ta njegova lastnost je bila del njegove veličine,'' je za ABC News leta 2011 povedal William Simon, soavtor knjige iCon: Steve Jobs, the Greatest Second Act in the History of Business (iKona: Steve Jobs, Veliko drugo dejanje v zgodovini poslovnega sveta). ''A hkrati je ljudi preveč gnal … Biti razumen ali sočuten zagotovo ni bil del njegovega vodenja.''

Ko se je leta 1997 vrnil v podjetje, je povsem spremenil svojo taktiko vodenja. ''Ko se je vrnil na svoj položaj, so ga ljudje opisali kot še vedno narcisoidnega, a se je naučil, kako nadzorovati to svojo lastnost, kar je bilo ključnega pomena,'' pojasnjuje Owens. ''Zato je Steve Jobs resnično dober primer zaključkov naše raziskave.''

To pa tudi pomeni, da se ponižnosti da naučiti, še dodaja profesor: ''Četudi je vodja narcisoiden in je zato manj učinkovit na različnih področjih, se lahko proaktivno nauči ponižnosti in razvije to lastnost. Sčasoma bo to izboljšalo njegovo vodstveno učinkovitost.''