Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV) velja v Sloveniji že 20 let. Z njim se obdavčuje blago in storitve v vseh fazah menjave, ob vsaki dobavi ali opravljeni storitvi – od proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika. Obdavčena je vrednost, ki je bila dodana med menjavo, pri čemer zavezanec plača razliko med davkom, ki ga je zaračunal kupcu, in davkom, ki ga je plačal pri nakupu. Torej zavezanec prišteje DDV k svoji ceni in ga zaračuna kupcu. Višji se obračuna po stopnji 22 odstotkov, nižji – 9,5 odstotka – pa za hrano, brezalkoholno pijačo, zdravila in medicinsko opremo, knjige, vstopnine za kulturne prireditve, umetnine, pogrebe, frizerske storitve ...

Vstop v sistem DDV je ali nujen ali prostovoljen. Zavezanec mora vložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, če v zadnjem letu preseže ali bo verjetno imel več kot kot 50.000 evrov obdavčljivega prometa, kar pomeni, da bo prodal za najmanj 50.000 evrov blaga ali storitev. Zahtevek vloži v elektronski obliki preko eDavkov, in sicer najpozneje v mesecu, ko bo omenjena vrednost presežena. Predložiti ga mora tudi kot oseba z dejavnostjo, če kupuje blago znotraj Evropske unije, če skupna vrednost blaga v tekočem ali preteklem letu presega 10.000 evrov, razen če gre za neobdavčene transakcije (umetnine, starine, zbirke ...). Prav tako mora zahtevek predložiti oseba z dejavnostjo, ki opravlja storitve na ozemlju druge evropske članice, za katere je plačnik DDV, in če se zanjo opravijo storitve, za katere je dolžna plačati DDV (kadar storitve opravi tuj davčni zavezanec).

Lahko se tudi prostovoljno odločite za vstop v sistem DDV, čeprav vrednost obdavčljivega prometa verjetno ne bo presegla 50.000 evrov, pa tudi kot član kmečkega gospodinjstva, čeprav katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7500 evrov. Vendar morate po prostovoljnem vstopu uporabljati DDV najmanj pet let. In kdaj se izplača biti prostovoljni zavezanec za DDV? Za manjšega podjetnika, ki se ukvarja s storitvami, ki ima nižje stroške poslovanja in ki ne posluje veliko z drugimi zavezanci za DDV, temveč največ s fizičnimi osebami, načelno res ni prednosti. Drugače je pri osebi, ki opravlja dejavnost in ki posluje z drugimi zavezanci za DDV. Na primer, ko mizar odkupi les, mu gozdar zaračuna davek na dodano vrednost. Les obdela in naredi mizo, ki jo nato proda dalje z vštetim DDV, s čimer mu država povrne vstopni DDV. Obenem se vam izplača vstop v sistem DDV ob morebitnih večjih naložbah; na primer mizarju, ki kupuje stroje ali zgradi delavnico, njegovi začetni stroški pa presegajo zaslužek, je na predavanju Davki za začetnike pojasnil Stojan Glavač s Finančne uprave.

Treba je voditi knjigovodstvo

Zavezanci za DDV se morajo razumljivo več ukvarjati s papirji. Seveda morajo kot oseba z dejavnostjo izdajati račune (ali v papirnati ali v elektronski obliki), ki jih je treba hraniti 10 let, za nepremičnine pa 20 let, obenem pa je treba voditi poslovne knjige in evidence. Treba je vedeti, da morate tudi ob izključno gotovinskem poslovanju prav tako davčno potrjevati račune. Lahko uporabljate računalniški program ali elektronsko napravo ali vezano knjigo računov. To lahko kupite v knjigarnah in pred prvo izdajo računa je treba knjigo računov potrditi pri finančni upravi z elektronskim vnosom njene serijske številke v sistem eDavki. Podatke o računih je treba prek elektronske povezave poslati do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa, lahko pa jim pošljete tudi preko aplikacije miniBlagajna. Medtem je za izdajo računov, ki ne bodo plačani z gotovino, še vedno mogoče uporabljati program word oziroma excel.

Računa pa ni treba izdati za prodajo vozovnic, kart, žetonov za vlak, avtobus, žičnice, znamk, kolekov, vrednotnic, obrazcev v potniškem prometu, blaga iz avtomatov, žetonov iz menjalnih avtomatov, za promet storitev na teletočkah, posameznih izvodov časopisov ali revij, vplačil srečk, kartic za polnjenje mobilnih telefonov iz bankomatov, lastnih kmetijskih pridelkov ali storitev (mleko, med, drva, sadje, žito), ki jih nezavezanec za DDV s pavšalno obdavčenimi dohodki pridela in prodaja v okviru osnovne dejavnosti na recimo stojnicah. Računa ni treba izdati niti za dobave blaga in storitev osebam, ki niso davčni zavezanci (fizičnim osebam – končnim potrošnikom, ki ne opravljajo dejavnosti), če vrednost dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže 5000 evrov, če gre na primer za nepridobitne organizacije, društva in podobno. Računa tudi ni treba izdati na primer bolnišnicam, socialno varstvenim zavodom, domovom za starejše, vrtcem, šolam, gasilcem, če v koledarskem letu ne prekoračijo vrednostnega praga 5000 evrov.

Vir: Finančna uprava

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!