"Zapišite trenutne misli. Tiste, ki pridejo najbolj nepričakovano, so najbolj uporabne." Besede britanskega filozofa Francisa Bacona, ki še danes držijo.

Zapisovanje idej in misli je pomemben dejavnik pri napredovanju in razvoju kariere. Številni pri določenih nalogah in projektih uporabljajo tudi miselne vzorce, s katerimi lažje nadzorujejo celotno nalogo. S tem, ko svoje ideje in misli spravite na papir, se velikokrat zgodi, da se porodijo nove ali celo boljše zamisli. Projekt postane bolj pregleden, lažje opazite njegove morebitne slabosti oz. šibke točke.

Lažja pot do cilja

Če ideje ali cilje zapišete na papir, se boste lažje osredotočili na njihovo uresničitev. Pred očmi boste imeli cilj in pot, po kateri boste prišli do njega. Projekt boste lažje predstavili oz. ga prodali, saj boste na vsaki točki vedeli, kaj sledi. Nadrejene ali morebitne naročnike boste prepričali, saj bo vaša razlaga tekoča, vaš nastop pa samozavesten. 

Prav tako se boste lažje sprostili in osvobodili stresa. S tem pa se bodo rojevale nove in nove ideje. Lažje in bolj bistro boste razmišljali, hitro boste zaznali projekte, ki so neizvedljivi ali obsojeni na propad. 

Papir ali digital?

Mi smo sicer bolj naklonjeni papirju, saj nam ta dopušča več svobode, a tudi z računalniki in telefoni ni nič narobe. Gre za stvar občutka. Nekateri imajo zvezek, v katerega zapisujejo vse možne ideje in zamisli. Pišejo, rišejo, čečkajo ... Spet drugi prisegajo na telefon, na katerem natipkajo in shranijo dokument. Izbira je torej vaša, pomembno je, da čutite, da vam ustreza. 

Kot zanimivost: raziskava društva Radi pišemo, ki je bila opravljena lani, je pokazala, da si kar 82 odstotkov vprašanih zapomni več, če pišejo z roko. Kar 74 odstotkov vprašanih se ni strinjalo s trditvijo, da pisanje z roko v današnjem času, ko imamo računalnike, ni pomembno. Pri pisanju z roko po ugotovitvah strokovnjakov naši možgani delujejo bolj kompleksno kot pri pisanju z računalnikom.

Prav tako informacija, napisana z roko, v spominu ostane dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost.