Krajši delovni teden je tema, ki je zelo aktualna. O njej so začeli razpravljati tudi v Rusiji, poroča ruska spletna stran gazeta.ru.
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je že junija, ko se je udeležil zasedanja Mednarodne konference dela v Ženevi, dejal, da je štiridnevni delovni teden prihodnost dela. Tako si želijo zmanjšati pojav izgorelosti in kronične utrujenosti pri ruskih delavcih, prav tako stopnjo brezposelnosti. Iz njegovih besed je bilo jasno, da bi se moralo na tedenski ravni skrajšati število opravljenih ur. Enakega plačila za manj opravljenih ur ne vidi kot minus za delodajalce in rusko ekonomijo, temveč kot priložnost za dvig storilnosti. Ob tem je navedel primer Henryja Forda, ki je pristal na 40-urni delovni teden, posledično pa se je produktivnost med delavci bistveno povečala. Zanimivo je, da je Medvedjev takrat poudaril, da ruska družba potrebuje nove pristope k načinu dela – prožne urnike, delo od doma, prihod zaposlenih na delovna mesta le takrat, ko je to potrebno in podobno, poroča spletna stran Russia Beyond.
Razprava je te dni v ruski javnosti in na političnem parketu zelo aktualna, saj so ministrstva že podala prva mnenja o morebitnih spremembah. Tako je na primer Zveza neodvisnih sindikatov pripravila poročilo, v katerem je zapisala, da bi lahko že sedaj uvedli štiridnevni delovni teden, in sicer ob nespremenjeni plači, poroča srbska spletna stran b92. Sindikalisti naj bi se sklicevali na 102. člen Zakona o delu, v katerem je opredeljen fleksibilen delovni čas. Je pa res, da bi tedenske ure ostale nespremenjene, kar pomeni, da bi bil delovni čas preostalih dni daljši. Tako bi zaposleni delali štiri dni po 10 ur, namesto pet dni po osem. A tako bi imeli delavci en dan več za počitek. Sindikalisti menijo, da bi se tako izognili preobremenjenosti delavcev, izgorelosti, povečala pa bi se produktivnost. Menijo, da bi bili tako zaposleni zadovoljnejši, saj bi imeli več časa za družinsko življenje. Predstavniki sindikatov poudarjajo, da bi tako plače ostale nedotaknjene, saj bi zaposleni opravili enako število ur, kot jih sedaj.
Zveza neodvisnih sindikatov je raziskavo naslovila tudi na ministrstvo za delo, kjer so ugotovili, da je predlog v skladu z obstoječimi zakoni, saj je v zakonu opredeljeno, da delovni teden ne sme biti daljši od 40 ur, spodnja meja pa ni določena.

Korak po korak
A to je le prvi korak v nizu, ki bi vodil do sprejetja resnično krajšega delovnega tedna.
Predstavnik omenjene sindikalne zveze Aleksandr Šeršukov je namreč spomnil, da so v Rusiji 40-urni delovnik sprejeli leta 1960, zakon pa je predvideval, da bi se že leta 1964 uvedel 35-urni delovni teden. Kar pa se ni zgodilo. Meni, da je 40-urni delovni teden nesmiseln, saj so zaposleni tako manj produktivni. Pri tem navaja druge države, ki imajo krajši delovni teden in večjo storilnost. Šeršukov je prepričan tudi, da bi tako ustvarili nova delovna mesta, opozarja pa, da mora država ustvariti varovalo za zaščito plač. Nekateri delodajalci bi lahko namreč krajši delovni teden izkoristili za manjšanje plač, čeprav bi zaposleni še vedno opravili enako količino ur.
Potreben bo torej postopen in premišljen proces sprememb, je razvidno iz člankov, ki jih objavljajo ruski mediji.
A Rusi so zaskrbljeni: rezultati ankete, ki so jo med ruskimi delavci opravili junija, kažejo, da skoraj polovica vprašanih nasprotuje štiridnevnemu delovnemu tednu, saj se bojijo, da jim bo zaradi tega delodajalec znižal plače. So pa na primer zelo naklonjeni delu od doma in drugim fleksibilnim oblikam dela.
Ruski mediji navajajo, da so raziskave pokazale, da se Rusija sooča z manjšo produktivnostjo, čeprav delavci opravijo številne delovne ure. Spletna stran themoscowtimes.com je julija poročala, da ruski delavci opravijo več nočnega dela in dela ob koncih tedna kot pa drugi Evropejci. Raziskava, ki jo je opravila Višja šola za ekonomijo v Moskvi, je pokazala, da kar 65 odstotkov zaposlenih v Rusiji dela tudi zvečer, ponoči in ob koncih tedna. A pravega učinka očitno ni. Zato v državi iščejo načine, da bi to spremenili.
Danes v branje priporočamo tudi:
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV