Študija belgijske univerze je pokazala, da bi v primeru brexita brez dogovora v Evropski uniji ostali brez 1,2 milijona delovnih mest. Najhuje bi seveda bilo v Združenem kraljestvu, kjer bi ostali brez več kot 520.000 delovnih mest. V Nemčiji bi izgubili več kot 291.000 delovnih mest, v Franciji in Italiji okoli 140.000, v Sloveniji pa številka kaže 4220 delovnih mest. 

Sicer pa je britanski premier Boris Johnson že predstavil načrte za hitrejšo pridobitev vizuma za "najpametnejše in najboljše", s čimer želi v državo po brexitu privabiti najboljše znanstvenike. Premier si želi, da bi bila Velika Britanija tudi v prihodnje globalna znanstvena velesila.

Johnson namerava odpraviti omejitve za vizume za visoko kvalificirano delovno silo iz tujine. Ta meja je trenutno postavljena pri 2000 vizumih letno. Dodatno namerava olajšati sistem prihoda na Otok za znanstvenike in njihove družine, med drugim pred prihodom ne bodo več potrebovali ponudbe za delo. "Ne da moramo le podpirati talente, ki jih že imamo tu, ampak moramo zagotoviti, da naš sistem priseljevanja privablja najboljše ume z vsega sveta," je dejal Johnson v izjavi za medije.

Zagotovil je, da bodo podpirali znanost in raziskave tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. "Znanstvena skupnost ima ogromno priložnost, da se razvija in izvaža inovacije po svetu," je dodal. Notranjemu ministrstvu in oddelku za poslovanje je že naročil sodelovanje z znanstveno skupnostjo, da bodo lahko skupaj do konca leta zasnovali nov sistem.

Raziskovalci iz držav članic EU predstavljajo okoli polovico znanstvene delovne sile v Veliki Britaniji in za delo na Otoku ne potrebujejo vizuma. Tisti iz tretjih držav pa morajo trenutno prestati strog proces, ki ga nadzira notranje ministrstvo. Postopek traja do sto dni in stane okoli 8000 funtov oz. 8612 evrov. Po brexitu bodo morali skozi ta postopek tudi evropski znanstveniki, piše britanski BBC.

Britanski znanstveniki pozdravljajo ukrep, a opozarjajo, da je britanska znanost v veliki meri odvisna tudi od evropskih sredstev. Brexit brez dogovora bi tako po prepričanju znanstvene skupnosti pomenil najslabšo možnost za znanost.

Brexit brez dogovora prinaša tudi druge težave

Zaradi strahu pred brexitom brez dogovora skoraj petina Britancev kopiči zaloge hrane, pijače in zdravil, je pokazala raziskava finančnega podjetja Premium Credit. Skupna vrednost zalog skupaj znaša štiri milijarde funtov oziroma 4,3 milijarde evrov.

Skoraj 20 odstotkov od 1052 vprašanih je odgovorilo, da si zaradi strahu pred brexitom brez dogovora, ki je predviden 31. oktobra, pripravljajo zaloge hrane, pijače in zdravil. V povprečju vrednost teh zalog znaša 380 funtov oziroma 410 evrov na posameznika.

Od tistih, ki povečujejo zaloge, jih je 74 odstotkov kupilo dodatno hrano, 50 odstotkov zdravila, 46 odstotkov pa pijačo, navaja britanski časnik The Guardian.

Povečuje se tudi število uvoženih luksuznih avtomobilov, saj se bogati kupci bojijo carin, ki bi jih lahko prinesel brexit brez dogovora. V zadnjem letu je bilo uvoženih 3800 luksuznih vozil, kar je 16 odstotkov več kot v 12 mesecih pred tem, navaja pravno podjetje Boodle Hatfield. Ob izstopu brez sporazuma z EU bi se uvoz tovrstnih avtomobilov čez noč podražil za 32 odstotkov, so pojasnili.

Zaloge kopičijo tudi podjetja, med drugim veriga picerij Domino's, ki tretjino sestavin uvozi iz tujine, vključno s paradižnikovo omako.

Danes v branje priporočamo tudi: