Krovni akt na področju varnosti živil (in krme) predstavlja Evropska uredba ES/178/2002, ki med drugim ureja obveznosti in naloge nosilcev dejavnosti. Določa, kdaj se šteje živilo za nevarno, in vzpostavlja sistem zagotavljanja sledljivosti po načelu "korak nazaj – korak naprej". Splošno so higienski pogoji določeni z evropsko Uredbo ES/852/2004, posebej za živila živalskega izvora pa še v evropski Uredbi ES/852/2004, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Če želite imeti prostor za živilsko dejavnost, je torej treba izpolnjevati pogoje evropskih uredb, ki urejajo higieno živil, predvsem pa: glede prostorov, razporeditve in vzdrževanja opreme, sanitarij, pitne vode, zaščite pred škodljivci, materialov, ki prihajajo v stik z živili, garderob, zaščitne opreme zaposlenih, čiščenja in razkuževanja, zagotavljanja temperaturnih režimov, embaliranja živil, transporta in skladiščenja živil, ravnanja z odpadki in podobno. Treba je pravilno rokovati z živili, notranji nadzori pa morajo temeljiti po načelih HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point), ki je mednarodni standard za zagotavljanje varnih živil, in sicer gre za ugotavljanje, kjer bi lahko bilo tveganje in kako odpraviti kritične točke. In nenazadnje – obrat mora biti registriran ali odobren pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Zaposleni, ki delajo z živili, morajo biti primerno usposobljeni za naloge, ki jih izvajajo. Skrbeti morajo za osebno higieno in ne smejo ogrožati živil kot morebitni prenašalci bolezni, ki se lahko prenašajo. Še posebej je treba paziti, da se v obratu ves čas izvaja dobra higiena in da nosilec dejavnosti izvede oceno tveganja, ki mora temeljiti na načelih HACCP.

Preprečiti ali zmanjšati pa je treba tudi tveganja, ki so povezana z biološkimi, kemijskimi ali fizikalnimi nevarnostmi. Čiščenje in razkuževanje je potrebno tako pogosto, da se prepreči vsako tveganje za onesnaženje živil, čistila in razkuževala pa morajo biti primerna za uporabo v živilski industriji. Njihovi ostanki ne smejo ogrožati živil, prav tako mora biti preprečen neposreden stik z živili. Kakšni postopki čiščenja in razkuževanja se uporabljajo, pa je odvisno od narave živilske dejavnosti, so razložili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Preverite še Osnovna higienska stališča za higieno in varnost živil za zaposlene v živilski dejavnosti (Nacionalni inštitut za javno zdravje) ...

Pomembno je tudi pravilno rokovanje z odpadki in odpadno embalažo. Ostanke živil, neužitne stranske produkte in druge odpadke je treba čim prej odstraniti iz prostorov, v katerih so živila, da se prepreči njihovo kopičenje. Odlagati jih je treba v ločene namenske zabojnike. Prostori za zbiranje odpadkov morajo biti zasnovani in vzdrževani tako, da se lahko čistijo in po potrebi tudi razkužijo. Vse odpadke je treba odstranjevati v skladu z zadevno veljavno okoljsko zakonodajo, so opozorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

In kakšne so kazni za kršitelje?

Z globo od 2000 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 800 do 12.000 evrov pa tudi samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z denarno kaznijo od 200 do 1000 evrov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, od 100 evrov do 500 evrov pa je kazen za posameznika. Največkrat je sicer sporna higiena prostorov in opreme, velikokrat pa tudi ni zagotovljena sledljivost surovin, so razložili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Kako pa je s kozmetičnimi izdelki?

Priglasitev dejavnosti dejavnosti za kozmetične izdelke je preko Urada za kemikalije, nadzor pa opravlja Zdravstveni inšpektorat. Uredba o kozmetičnih izdelkih določa, da mora biti dobra proizvodna praksa skladna s standardom SIST EN ISO 22716:2008, ki zajema praktično vse: zaposlene, prostore, opremo, načine sprejema in skladiščenja surovin in embalažnih materialov, dokumentacijo, vzorčenje, sproščanje, proizvodne postopke, postopke pakiranja, nadzor kakovosti, skladiščenje in odpremo končnih izdelkov, izdelke izven specifikacije, sklepanje pogodb, obvladovanje sprememb, odstopanja, vračilo izdelkov, pritožbe, odpoklice, so pojasnili na Zdravstvenem inšpektoratu.

Ukrepi in kazni ob morebitnih kršitvah so določeni v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Po njem lahko inšpektor takoj (torej brez določitve roka za odpravo nepravilnosti) prepove opravljanje dejavnosti oziroma zaseže predmete ali dokumentacijo, ki so bili uporabljeni za kršitev ali ki so nastali s kršitvijo, če je neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala škoda v naravnem oziroma življenjskem okolju in na premoženju. Izredno pomembno je tudi pravilno rokovanje z odpadki, ki jih je treba odstranjevati v ločene zabojnike, na higienski in okolju prijazen način ter seveda v skladu z zakonodajo.

Uredba o kozmetičnih izdelkih kot prekršek sicer določa, če se pri označevanju, oglaševanju in predstavljanju kozmetičnih izdelkov uporablja besedila, imena, blagovne znamke, slike, označbe in navedbe, ki niso resnične, zavajajo, ki na primer zatrjujejo, da lahko kozmetični izdelek pozdravi bolezni, motnje v delovanju organov ali telesne hibe. Globa za pravno osebo je od 1500 do 40.000 evrov, za samostojnega podjetnika od 500 do 20.000 evrov, za odgovorno osebo od 200 do 8000 evrov, za posameznika pa od 200 do 5000 evrov. Nadalje so globe za distributerje, in sicer za pravno osebo od 1000 do 40.000 evrov, za samostojnega podjetnika od 500 do 20.000 evrov, za odgovorno osebo od 200 do 8000 evrov in za posameznika od 200 do 5000 evrov. Lani so na področju kozmetičnih izdelkov izdali 154 ureditvenih odločb in opozoril in 134 prekrškovnih ukrepov. Izdali so 13 plačilnih nalogov, 10 odločb o prekršku in 111 opozoril.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!