V Sloveniji so bile prve ekološke kmetije, pridelovalci in predelovalci že v poznih osemdesetih in njihovo število iz leta v leto narašča. In tako bo verjetno tudi v prihodnje, saj na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavljajo, da je vse več povpraševanja in da so vse večje potrebe po ekoloških živilih.

V dosedanji pridelavi prevladuje živinoreja, potrošniki pa vse več povprašujejo po zelenjavi, sadju in mlečnih izdelkih. Kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ga prodajajo v Sloveniji, je treba označevati z enotno označbo "ekološki", vendar samo, če je bil zanj izdan certifikat, ki ga izda pooblaščena organizacija za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave. Poleg označbe "ekološki" se lahko uporabljata tudi okrajšavi, kot sta "bio" in "eko", so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Besede "organsko" se torej ne uporablja za ekološka živila in ni primeren izraz.

Pri označevanju je obvezna tudi uporaba evropskega logotipa, kmetijski izdelki oziroma živila pa so lahko označeni še dodatno z nacionalnim zaščitnim znakom. Poleg uradne označbe, zaščitnega znaka in evropskega logotipa so lahko kmetijski pridelki in živila označeni še z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot so na primer Biodar, Demeter in tako naprej. Vlogo za dovoljenje za uporabo uradne označbe oziroma zaščitnega znaka se vloži na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pri pridelavi ekoloških živil ni dovoljena uporaba umetnih gnojil in škropiv, pesticidov, gensko spremenjenih organizmov, hormonov in različnih regulatorjev rasti. Živila tudi ne smejo vsebovati barvil in umetnih arom. Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, kjer se dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali. Pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in tudi uveljavljanje načela dobrobiti živali, je zapisano na spletni strani ministrstva. 

Izvajalec, ki želi pridobiti ekološki certifikat za kmetijske pridelke oziroma živila, se mora vpisati oziroma vključiti v organizacijo za kontrolo in certificiranje in kmetovati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetijstvo. Nadzor nad ekološko pridelavo oziroma predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in izdajanje certifikatov izvajajo organizacije, ki morajo izpolnjevati določene pogoje in ki jih z odločbo imenuje minister. Nadzor nad njimi pa izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Zagotovljen je tudi nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil "od njive do krožnika". Predviden je vsaj en pregled kontrolne organizacije letno, vedno pa je možen tudi nenapovedan pregled ali izvedba vzorčenja živila. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvaja inšpekcijske preglede živil v prometu, vendar je zaradi predhodnega nadzora kontrolnih organizacij ugotovljenih relativno malo neskladnosti, so razložili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Inšpektorji morajo obravnavati vse prijave in ukrepati tudi, ko sami zaznajo neskladnost. Lani so na primer izdali skupno 75 plačilnih nalogov in 84 odločb z globo, vendar ne samo zaradi označb "ekološki", temveč zaradi različnih kršitev (tudi drugih). Najpogosteje zaradi napačne oznake glede porekla živil, zaradi uporabljenih neresničnih trditev in zaradi nenavedbe obveznih podatkov.

Kako je pri kozmetičnih izdelkih?

Navedbe na kozmetičnih izdelkih preverjajo zdravstveni inšpektorji. Trenutno evropska zakonodaja še ne določa definicij za naravne in organske oziroma ekološke sestavine in izdelke. "V praksi se beseda 'naravno' nanaša na izvor sestavin, besedi 'organsko' in 'ekološko' pa pomenita, da si bile sestavine gojene in predelane skladno s posebnimi ekološkimi pogoji in zahtevami," so pojasnili na Zdravstvenem inšpektoratu.

Uredba o kozmetičnih izdelkih sicer določa, da "se kozmetičnim izdelkom pri označevanju, dostopnosti na trgu in oglaševanju ne sme z uporabo besedil, imen, blagovnih znamk, slik ter simboličnih in drugih oznak pripisovati značilnosti ali funkcij, ki jih v resnici nimajo". Dodatno druga evropska uredba določa skupna merila za utemeljitev navedb glede kozmetičnih izdelkov, da bi zaščitili končnega uporabnika pred zavajajočimi navedbami. Gre za besedila, imena, blagovne znamke, slike in druge znake, ki navajajo značilnosti in tudi delovanje izdelka.

Različne organizacije v Evropi in tudi v Sloveniji so razvile svoje standarde za naravno, ekološko, organsko kozmetiko, katere proizvajalec lahko pridobi certifikat za navedbo na kozmetičnih izdelkih in jih lahko nato tako tudi oglašuje. Certificiranje je prostovoljno in proizvajalec lahko na spletnih straneh posameznih certifikacijskih hiš preveri podatke o osnovnih kriterijih za pridobitev certifikata, da je kozmetika ekološka.

Določeni so tudi pogoji, pod katerimi se lahko certifikacijski znak uporablja na izdelkih in pri trženju, od posebnih kriterijev je tudi odvisno, v kolikšni meri je izdelek organski, ekološki, naraven. Novost je na primer mednarodni standard ISO 16128, ki je prenesen v Slovenijo kot SIST ISO 16128-1:2016 in SIST ISO 16128-1:2017, in predstavlja najmanjši skupni imenovalec v obliki definicij za naravne in organske kozmetične sestavine in izdelke.

Po ugotovitvah zdravstvenih inšpektorjev največji problem predstavljajo navedbe na kozmetičnih izdelkih pri predstavljanju in prodaji na spletnih straneh, ki jih večinoma samovoljno oblikujejo distrubuterjii. Izdelki so običajne sestave, pripisuje pa se jim zdravstvena učinkovitost ali izjemni učinki.

Lani so se osredotočili na navedbe na izdelkih za problematično kožo, na izdelkih za boleče in utrujene noge in bolečo hrbtenico, na izdelkih za glajenje gub, na maskah za kožo, na kremah za topljenje maščob, na izdelkih za beljenje zob, na kremah za sončenje in na barvah za lase. Kar 90 odstotkov pregledov so izvedli v spletni prodaji, kjer so tudi najpogostejše kršitve, in sicer največkrat glede zdravstvenih navedb (85 odstotkov). Ostale neresnične navedbe so se večinoma nanašale na učinkovitost izdelkov. Za navedbe organske oziroma ekološke kozmetike so distributerji večinoma pridobili ustrezna dokazila od predhodnika v prodajni verigi. V večini primerov so dobro sodelovali z inšpektorji in so sporne navedbe takoj odstranili ali jih preoblikovali v skladne, so razložili na Zdravstvenem inšpektoratu.

Prekršek je sicer, če se pri označevanju, oglaševanju in predstavljanju kozmetičnih izdelkov uporablja besedila, imena, blagovne znamke, slike, simbolične in druge oznake in navedbe, ki niso resnične ali skladne, ali zatrjuje, da lahko izdelek pozdravi bolezni, motnje v delovanju organov ali telesne hibe. Globa za pravno osebo je od 1500 do 40.000 evrov, za samostojnega podjetnika od 500 do 20.000 evrov, za odgovorno osebo od 200 do 8000 evrov, za posameznika pa od 200 do 5000 evrov. Nadalje so globe za distributerje, in sicer za pravno osebo od 1000 do 40.000 evrov, za samostojnega podjetnika od 500 do 20.000 evrov, za odgovorno osebo od 200 do 8000 evrov in za posameznika od 200 do 5000 evrov. Lani so na področju kozmetičnih izdelkov izdali 154 ureditvenih odločb in opozoril in 134 prekrškovnih ukrepov. Izdali so 13 plačilnih nalogov, 10 odločb o prekršku in 111 opozoril.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

V branje priporočamo tudi: