Marca 2017 je Adidas vložil tožbo zoper Forever 21 zaradi uporabe treh črt. Končalo se je s poravnavo, kolikšni so bili zneski, ni znano. Verjetno pa veliki, saj je Adidas trdil, da je za zaščito njihovih značilnih prog porabil na milijone evrov. Paris Hilton je uspešno tožila Hallmark zaradi uporabe besedne zveze "That’s hot" (To je super), Donaldu Trumpu pa ni uspelo z registracijo zaščititi stavka "You’re fired!" (Odpuščen si!). Starbucks medtem zaradi napitka "freddocino" toži Coffee Culture Cafe. Trdijo, da so povzročili zmedo med pivci kave, saj naj bi kavica močno spominjala na njihov že uveljavljeni "frappucino". Ne samo po imenu in okusu, temveč tudi po podobi ... Podobna sta si celo lončka, v katerem ponujajo napitka. Pri Coffe Culture Cafe so se odločili "freddocino" preimenovati v "freddo", kar pa za Starbucks ni bilo dovolj. Tožba še traja in zanimivo bo videti, kako se bo vse razpletlo.

Morda je šlo v nekaterih primerih celo za načrtno posnemanje že uveljavljenih znamk, ki pri potrošnikih zbujajo zaupanje in ki (posledično) za podjetja predstavljajo ogromno vrednost. Dejstvo je, da je pametno zaščititi svojo blagovno znamko, patent ali model, in dejstvo je hkrati, da je v ogib nepotrebnim (in lahko visokim) odškodninskim zneskom treba dobro preveriti, kaj registriramo. Tudi soustanovitelj Good4Dogs, Branko Merhar, priporoča, da se vsakdo, ki se odloči za registracijo blagovne zanke, prej pri Uradu za intelektualno lastnino pozanima o vseh pasteh, možnostih in načinih registracije, pri zahtevnejših postopkih registracij si lahko pomagate tudi s specializiranimi podjetji, ki se ukvarjajo z tovrstnimi zadevami.

Izhaja iz lastnih izkušenj. "Zaradi nepravočasne registracije blagovne znamke (RAW4DOGS) se je zapletla tudi naša zgodba. Nizozemsko podjetje nas je pri registraciji RAW4DOGS prehitelo, kar je pomenilo, da te blagovne znamke ne bi smeli več uporabljati na trgu EU," se spominja. Vse se je dogajalo tik pred začetkom prodaje njihovih izdelkov v oddaji "Štartaj, Slovenija!". Odločili so se za takojšnjo spremembo blagovne znamke in novo poimenovali v Good4Dogs. Nato niso imeli težav pri registraciji.

"Registracijo blagovne znamke vsekakor priporočamo vsem podjetjem, ki želijo svoje izdelke tržiti na tujih trgih ali v večjih trgovskih verigah. Blagovna znamka je zagotovo element, ki izdelke dela prepoznavne in vas predstavlja na trgu," je poudaril. Sama registracija je enostavna in stroški niso pretirano visoki, gre le za nekaj sto evrov, je še dodal Branko Merhar. Petra Boškin z Urada za intelektualno lastnino je prav tako poudarila pomembnost zaščite blagovne znamke. "Vsaka znamka, ki je prepoznavna, je ključna za ohranjanje konkurenčnosti podjetja na trgu, saj omogoča grajenje pozitivne podobe podjetja in njegovih izdelkov ali storitev ter predstavlja učinkovito sredstvo za komuniciranje s potrošniki," je razložila.

Podjetnik mora sam preveriti, ali ni na trgu že enake ali podobne blagovne znamke za enako ali podobno blago oziroma storitve, ali je model oziroma izum res nov in podobno. Preverja lahko sam s pomočjo javno dostopnih brezplačnih baz podatkov, ki so na spletni strani Urada za intelektualno lastnino, lahko pa poizvedbe plača in naroči pri uradu ali pri patentnih zastopnikih, ki imajo vpogled tudi v plačljive baze podatkov. "V primeru modelov naj bodo prijavitelji pozorni tudi na neregistrirane modele. Preverijo naj, ali je model nov tudi na druge načine (pregled katalogov, obisk sejmov ipd.)," svetuje Petra Boškin.

V primeru znamke mora prijavljeni znak za uspešno registracijo izpolnjevati določene pogoje, ki jih Urad za intelektualno lastnino presoja po uradni dolžnosti.  "Znak na primer ne sme nasprotovati javnemu redu ali morali, kot znamka ne more biti registriran znak, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka. Prav tako se kot znamka ne sme registrirati znaka, zoper katerega je vložen ugovor imetnika predhodne oziroma starejše znamke, znane znamke ali imetnika nekaterih drugih prej pridobljenih pravic (npr. pravice do osebnega imena, osebnega portreta, imena firme, označbe za rastlinsko sorto in imetnik geografske označbe ali modela), za katerega urad meni, da je utemeljen," je razložila Petra Boškin. Ko je znamka enkrat registrirana, pa jo je treba tudi uporabljati, sicer imajo drugi (običajno konkurenti) možnost izpodbijati registracijo take znamke s posebno tožbo na razveljavitev znamke, je opozorila. Pred vložitvijo patentne prijave pa na uradu podjetnikom svetujejo pregled po bazah podatkov, da se prepričajo, ali je izum res nov v svetovnem merilu. In opozorili so še na nekaj – še pred razkritjem izuma v na primer znanstvenih publikacijah je ključno najprej vložiti patentno prijavo, kajti v nasprotnem primeru izum ne bo več izpolnjeval kriterija novosti, ki predstavlja pogoj za pridobitev patenta, je še poudarila Petra Boškin.

Za znamke in modele je zaščito v tujini mogoče pridobiti z nacionalno prijavo pri tujem nacionalnem uradu, evropsko prijavo pri EUIPO, regionalno prijavo (na primer za območje Belgije, Nizozemske in Belgije pri Beneluškem uradu za intelektualno lastnine). V primeru mednarodne prijave modela lahko slovenski podjetniki vložijo prijavo neposredno pri Mednarodnem uradu WIPO, medtem ko se v primeru mednarodne prijave znamke postopek za registracijo začne pri slovenskem uradu in nadaljuje pri WIPO in organih držav, za katere se zahteva registracija. Patentno varstvo je v tujini mogoče pridobiti z nacionalno prijavo pri tujem nacionalnem uradu, evropsko prijavo pri Evropskem patentnem uradu (EPU), pri čemer se prijava lahko vloži tudi pri slovenskem uradu, mednarodno prijavo (prijava se lahko vloži tudi pri slovenskem uradu, kjer teče del postopka, nadaljuje pa se pri WIPO in nato pri ustreznih organih držav, v katerih želi prijavitelj varstvo). Enotni patent, ki bi veljal na celotnem območju Evropske unije, pa (še) ne obstaja, je razložila Petra Boškin.

In kakšni so stroški?

Stroški registracije oziroma podelitve so odvisni predvsem od števila držav oziroma območja, na katerem želimo varstvo. Odvisno je, ali je potrebna preverba pri tujih nacionalnih uradih, pri znamki tudi, ali gre za individualno ali kolektivno znamko, ter za kakšno blago/storitve gre. V primeru mednarodne prijave so na primer pristojbine višje, če je znamka barvna. Pri vlaganju patentnih prijav v tujini lahko dodaten strošek predstavlja tudi prevajanje prijave v tuj jezik zaradi prevajalcev, je pojasnila Petra Boškin. V Sloveniji sicer znaša minimalni znesek za registracijo individualne znamke za 10 let (do vključno tri razrede) 250, za kolektivno znamko pa 400 evrov. Strošek registracije modela za en videz izdelka za pet let je 80 evrov, prijavna pristojbina za pridobitev patenta, vključno z veljavnostjo za prva tri leta, pa 110 evrov. Več o cenah in pristojbinah si lahko ogledate TUKAJ.

Kaj pa pravno varstvo ob kršitvi?

Če nekdo zlorabi, ukrade, uporablja vašo znamko brez vaše vednosti, ga lahko tožite. Za tovrstne spore je pristojno ljubljansko okrožno sodišče, kjer lahko vložite tožbo ali predlagate izdajo začasne odredbe. Lahko se obrnete na Urad za intelektualno lastnino, pa na policijo in tožilstvo, saj gre lahko tudi za kaznivo dejanje. Na tržnem inšpektoratu in na finančni upravi pa lahko zasežejo morebitne ponaredke ali izdelke, ki ne ustrezajo standardom. Odvisno od primera, je pa dejstvo, da boste morali ob morebitnih kršitvah sami poskrbeti za zaščito svoje intelektualne lastnine.

Pomoč urada za male in srednje podjetnike

Na Uradu za intelektualno lastnino pa nudijo tudi brezplačno svetovalno storitev urada – PRVA i. Storitev je namenjena inovativnim malim in srednjim podjetjem s tržno zanimivimi proizvodi, ki želijo ugotoviti, kaj vse lahko zavarujejo kot svojo intelektualno lastnino in kakšne prednosti jim lahko prinese, je pojasnila Petra Boškin. "Mala in srednja podjetja so inovativna, vendar svojega znanja pogosto ne varujejo in lahko posledično hitro izgubijo potencialno prednost na trgu, saj konkurenti nemalokrat brez posledic prevzemajo njihovo znanje. S storitvijo PRVA i želi urad skupaj s podjetjem poiskati možnosti in načine varovanja njihovega znanja s pravicami intelektualne lastnine," je še dodala.

Projekt Štartaj Slovenija bomo tudi letos spremljali na naši spletni strani Cekin.si, kjer bomo postregli z obilico podjetniških nasvetov. Med drugim tudi z nasveti o tem, kako upravljati z denarjem, kako nadzorovati denarne tokove in konec koncev tudi o tem, kako poskrbeti za urejene osebne finance.  1. članek: S. p. ali d. o. o? Kako ga ustanoviti? Kako izbrati pravo možnost in kakšne so ključne razlike? Vse informacije boste odkrili v članku:  Preberi še To morate vedeti pred ustanovitvijo podjetja

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!