Melissa Petro in njen mož živita v New Yorku. Preden je zanosila, je bila zaposlena za polni delovni čas, oba sta opravljala gospodinjska dela in imela skupne finance, poroča spletna stran Business Insider. 

Po rojstvu sina pa sta sklenila drugačen dogovor. Melissa je bila namreč psihično in fizično izčrpana, vse, kar je zaslužila, je šlo za plačilo varstva otroka. Možu je zato predlagala, naj pozabita na varuško, ki je čez dan pazila njunega takrat štirimesečnega sina. Melissa je želela, da ostane doma in prevzame skrb za otroka ter gospodinjstvo. A pod enim pogojem: da bi ji mož za to plačeval. Ko sta preračunala stroške, sta prišla do zneska 15 dolarjev na uro, kar je približno 13,5 evra. A pravi, da zdaj ve, da bi morala vztrajati pri višji urni postavki, saj je odkrila izračun, da bi morale matere, ki ostanejo doma, za svoje delo prejemati skoraj 150.000 evrov na leto. 

Dodatni zaslužek?

Ker ni mogla preživeti z zneskom, ki sta ga določila, se je odločila, da bo doma še naprej pisala in tako zaslužila dodatni denar. A je hitro spoznala, da je to misija nemogoče: "Po hranjenju dojenčka, menjavanju plenic, igranju, pomivanju posode in pranju perila nisem imela časa niti za tuširanje, kaj šele za dodatno delo." Zato je pisanje opustila. 

Skrb za dom in otroka sta nenadoma postali njeni edini nalogi. Delala je 24 ur na dan, sedem dni v tednu. "Bila sem izčrpana," je poudarila. Ko se je zlomila in ni več zmogla pokrivati stroškov skupnega življenja, je mož na sebe prevzel še večji delež družinskih stroškov ter se bolj posvetil skrbi za otroka. 

Odpoved

Nato pa je njen mož ostal brez zaposlitve. Par se je prilagodil novim razmeram: ona je šla v službo, on je ostal doma. Zaslužek je bil odličen, a zdaj je bila ona tista, ki se je vračala domov, kjer jo je čakal popolnoma izčrpan partner. 

Pravi, da sta se naučila zelo pomembno lekcijo: starševstvo in skrb za dom sta zelo težki nalogi, ki jo večina opravlja brez plačila. Številni menijo, da sta to nalogi, ki jo morajo opravljati ženske – po osemurnem delovniku. Gre za neplačano delo, ki ga skoraj nihče ne opazi, številne ženske pa zaradi tovrstne politike izgorevajo. Treba je razumeti, da gre za delo – tako kot je to na primer služba. To delo je treba spoštovati in si ga deliti. 

Melissin soprog je čez čas našel novo zaposlitev. Odločila sta se, da ostaneta oba v delovnih razmerjih ter da za zdaj že dve leti starega otroka najameta varuško in gospodinjsko pomočnico. 

Vse, kar morate vedeti o osebnih financah, si preberite v spodnjem članku: 

Tako se dogaja v ZDA. Kako pa je na primer v Evropski uniji?

V vseh državah članicah EU skrbi za otroke, opravlja gospodinjska dela in kuha precej večji delež žensk kot moških. Leta 2016 je 92 odstotkov žensk, starih 25–49 let, dnevno skrbelo za svoje otroke, prav tako je to počelo 68 odstotkov moških, kažejo podatki Eurostata.

Med državami članicami so bile razlike med ženskami in moškimi največje v Grčiji, kjer je za gospodinjstvo in otroke skrbelo 95 odstotkov žensk in 53 odstotkov moških, najmanjše pa na Švedskem, kjer je žensk 96 odstotkov, moških pa le šest odstotkov manj. V Sloveniji je bilo žensk, ki so skrbele za dom in otroke, 88 odstotkov, moških pa 82.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Pri gospodinjskih opravilih in kuhanju so razlike še večje. Leta 2016 je v EU 79 odstotkov žensk kuhalo ali opravljalo gospodinjska dela vsak dan, takih moških je bilo 34 odstotkov. Razlike med ženskami in moškimi so bile največje v Grčiji, kjer je ta opravila počelo 85 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških, najmanjše pa na Švedskem, kjer je bilo 74 odstotkov žensk in 56 odstotkov moških, ki so kuhali ali opravljali gospodinjska dela vsak dan.

Lani je na primer takratna ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak izpostavila podatke, ki Slovenijo uvrščajo v evropski in svetovni vrh. Stopnja zaposlenosti žensk v starosti med 20 in 49 let z dvema otrokoma je 84,4 odstotka, v Evropi pa znaša 71 odstotkov. Kar je odlično! Toda ... Manj razveseljivi so podatki o delitvi dela med spoloma v gospodinjstvu. Ženske namreč opravijo na leto 520 ur oz. 65 delovnih dni gospodinjskega dela in skrbi za otroke, moški pa 208 ur oz. 26 delovnih dni.

Če upoštevamo, da ženske delajo polni delovni čas in opravijo večino neplačanega dela, se to pozna denimo pri zdravju. "Če tako politiko obremenjenosti žensk nadaljujemo, ne bo dobro. To se pozna tudi pri rodnosti in na drugih področjih," je takrat opozorila Anja Kopač Mrak.

V branje priporočamo tudi: