Julija je šel predlog pokojninske novele v javno razpravo, ki se izteče 2. septembra. Novela bi se začela uporabljati 1. januarja 2020. Kaj točno piše v njej in kako jo komentirajo nekateri strokovnjaki? 

Predlog za dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let so sicer umaknili s pogajalske mize, vendar bo treba slej ko prej zagristi v to kislo jabolko, je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) opozoril pravnik Luka Mišič. Po njegovih besedah bi zaradi podaljšanja življenjske dobe pričakovali, da bi zakonodajalec ustrezno sledil novi objektivno pogojeni družbeni realnosti. Lahko pa bi navsezadnje sklenili tudi novo družbeno pogodbo, ki bi ob nespremenjenih obveznostih zavarovancev v javnem sistemu dohodkovne varnosti povečala pomen zasebne dohodkovne varnosti oz. mešanih ali povsem zasebnih zavarovanj. A ta sklepajo zlasti ekonomsko najbolj privilegirani in najbolje informirani, je posvaril.

Izenačitev odmernega odstotka zahteva širše sistemske rešitve

Predlagani dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove je z vidika socialnega in ekonomskega položaja bodočih upokojencev zagotovo dobrodošel, vprašanje pa se postavlja, ali bi se morale povečati tudi obveznosti in kakšne bi morale biti, je izpostavil.

Z zornega kota načela enakosti je po njegovih besedah dobrodošla tudi izenačitev odmernega odstotka za oba spola. Ženske so imele v preteklosti v času ekonomske aktivnosti občutno nižje dohodke od moških, zdaj pa je vprašanje, ali še obstajajo upravičeni razlogi za različno obravnavo žensk in moških, je dejal.

Sama izenačitev odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki se bo do leta 2025 za moške postopno zviševal na 63,5 odstotka, medtem ko za ženske tak odmerni odstotek že velja, zahteva tudi širše sistemske rešitve onkraj prava. Dotikajo se tudi drugih področij, da bodo ženske in moški v dejansko enakem položaju, je pozval.

Po njegovem so nujni ukrepi, ki bi ženskam omogočili resnično enakopravno konkuriranje za najbolje plačana delovna mesta in bi pretrgali zakrnele družbene vzorce, po katerih je moški hranitelj družine, medtem ko je breme skrbi za otroke in ostarele prepuščeno ženski. Nujna je sistemska izenačitev poklicnih poti žensk, ki ne smejo biti prisiljene v delo s krajšim delovnim časom ali celo v prekinitev ekonomske aktivnosti, zaradi česar kasneje težje izpolnijo starostne pogoje za upokojitev, je dejal.

Če ženska ali kdo drug skrbi za pomoči potrebnega namesto pristojnih institucij, mora biti tako delo ustrezno vrednoteno. Med koraki v pravo smer bi bila po njegovih besedah tudi napovedana vzpostavitev zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Danes v branje priporočamo tudi: