Julija je šel predlog pokojninske novele v javno razpravo, ki se izteče 2. septembra. Novela bi se začela uporabljati 1. januarja 2020. Kaj točno piše v njej in kako jo komentirajo nekateri strokovnjaki? 

Pravnik Luka Mišič je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejal, da predlog z dvigom odmernega odstotka in njegove izenačitve za oba spola prinaša dobrodošle spremembe. A moti ga, tako kot nemalo drugih, nekaj drugega: predlagana ureditev dvojnega statusa. To pomeni, da upokojenec, čeprav je v pokoju, nadaljuje s polnim delovnim časom. Nekateri menijo, med njimi tudi pravnik Mišič, da je v tem primeru izplačilo pokojnine neupravičeno. 

Zakaj? Pomemben del stroke namreč meni, da takrat, ko upokojenec nadaljuje z delom s polnim delovnim časom, do izgube aktivnega dohodka zaradi starosti sploh še ne pride in je izplačilo pokojnine potemtakem neupravičeno, je za STA pojasnil Mišič s katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. To po njegovem opozorilu jasno izhaja tudi iz izjave Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki so jo objavili maja. Po mnenju društva je izplačevanje dela pokojnine ob nezmanjšani ekonomski aktivnosti in dohodku "v temelju napačno".

Težava je tudi v tem, kdo bo to možnost koristil. Mišič meni, da bodo predlagano ureditev dvojnega statusa, po kateri bi upravičenec prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov, izkoristili predvsem bolje plačani, ki imajo ugodne delovne pogoje in se jim ne mudi v pokoj, denimo visokošolski učitelji. Težko pa si predstavlja delavko ali delavca v proizvodnji, ki bi si po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev še želel nadaljevati delo.

Kaj pa v primeru obrtnika?

Zahteva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da bi moralo biti upokojenemu obrtniku dovoljeno prejemati polno pokojnino in hkrati nadaljevati dejavnost v polnem obsegu, je po Mišičevih besedah skladna s stališčem, po katerem pokojnina ni le socialna, ampak tudi premoženjska kategorija, ki uživa premoženjsko-pravno varstvo. "Če na pokojnino gledamo kot na obvezno privarčevan delež aktivnega dohodka, bi lahko teoretično zagovarjali tudi stališče, da zavarovancu po izpolnitvi upokojitvenih pogojev pripada pokojnina v celotnem obsegu, neodvisno od nadaljevanja ekonomske aktivnosti," je pojasnil.

A gre pri tem stališču, ki v stroki ni prevladujoče, po njegovih besedah za trk med načelom solidarnosti, ki je vodilno načelo pravne ureditve socialnih zavarovanj, in načelom ekvivalence. Hkrati takšna strogo lastninska oz. premoženjsko-pravna opredelitev pokojnine spreminja samo jedro pravice in je iz tega zornega kota vprašljiva, meni. Je pa na ta način po njegovi oceni mogoče upravičiti ureditev dvojnega statusa, pa naj bo pokojnina osebi v delovni aktivnosti izplačana v 20 odstotkih, kot velja zdaj, v 40 odstotkih, kot je predlagano, ali pa v 100 odstotkih, kot zahteva zbornica.

Danes v branje predlagamo tudi: